V nadaljevanju preberite:
- V Adeccu so organizirali dogodek z naslovom Trg dela pod pritiskom, na katerem so nagovorili največje izzive, s katerimi se v današnjem času soočamo na trgu dela.
- Univerzitetni diplomirani pravnik, Damjan Mašera, je podal nasvete za to, kako se pripraviti na obisk inšpektorja za delo.
- V zaključni razpravi so razmišljali o vključevanju tuje delovne sile za zapolnitev delovnih mest.
Včeraj, 10. junija 2026, smo se udeležili Adeccovega kadrovskega zajtrka z naslovom Trg dela pod pritiskom, na katerem je sodelovalo 72 različnih predstavnikov podjetij, med drugim iz področja trgovine, zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva, prometa in skladiščenja ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.
Na dogodku so nagovorili nekatere aktualne spremembe, s katerimi se soočamo na področju trga dela in se dotikajo novosti, ki jih povzroča razmah umetne inteligence, ter perečih vprašanj, kako se znajti v dobi, ko stroški dela strmo rastejo, zakonodajnih usmeritev, ki jih je potrebno poznati ob obisku inšpektorja za delo, za zaključek pa panelno razpravo o tem, kako ravnati v stiski, ko ni kadra.
Mirela Kurt, direktorica Adecco Slovenija, je izpostavila nekaj zanimivosti, s katerimi se sooča slovenski trg dela:
- v naslednjih dveh letih lahko pričakujemo večji val upokojitev;
- povečanje tuje delovne sile: pri nas 16 % tujih delavcev;
- štiri generacija ne enem mestu: Baby Boomers, Generacija X, Generacija Y (millennials), Generacija Z.
V raziskavi, ki jo je Adecco izvedel med podjetji, so prišli do ugotovitev, da je le 22 % vodij prepričanih, da njihove organizacije uspešno razvijajo kompetence, potrebne za prihodnost, 39 % pa jih meni, da aktivno vključuje zaposlene v spremembe. Še manj, le 31 % vodij je mnenja, da imajo znotraj podjetja dovolj znanja o umetni inteligenci za razumevanje tveganj in priložnosti. Kot odziv na realnost, s katero so danes soočajo podjetja, v Adeccu priporočajo zastavitev jasne strategije, aktivno vključevanje zaposlenih in gradnjo zaupanja.
"Če inšpektor potrka na vrata, najprej globoko vdihnite …"
S tem stavkom je Damjan Mašera, univ. dipl. pravnik, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti med udeleženci izzval smeh odobravanja, saj je obisk inšpektorja gotovo nekaj, kar delodajalcem vzbuja strah, skrbi in dvome glede tega, ali je zadoščeno vsem zakonskim normam.
V svoji predstavitvi je izpostavil področja, na katerih Inšpektorat za delo republike Slovenije (IRSD) ugotavlja največ kršitev in izvaja največ nadzorov. V Programskih usmeritvah za tekoče leto namreč izpostavljajo, da bodo poseben poudarek med drugim namenili preverjanju spoštovanja pogodbenih obveznosti, predvsem glede plačila za delo, zagotavljanje ustreznega delovnega časa in počitkov, varstvo pravic delavcev tujcev in ranljivih skupin delavcev.
Strokovnjak za pravo, Damjan Mašera, se je obenem dotaknil tudi perečega področja zakonskih regulativ pri uporabi umetne inteligence. Opozoril je na prakse nesprejemljivega tveganja med katere sodijo socialno točkovanje, sklepanje o čustvih fizične osebe na delovnem mestu in v izobraževalnih ustanovah, subliminalne tehnike in izkoriščanje šibkih točk. Zaposlovanje je uvrščeno med strogo regulirane sisteme visokega tveganja, a so točnejše določbe s strani Evropske komisije še v pripravi.
Rešitev so tujci?
V panelni razpravi z naslovom "Kaj narediti, ko ni kadra?" so udeleženi strokovnjaki naslavljali težavo, s katerim se danes srečuje vse več slovenskih delodajalcev. Pomanjkanje kadra namreč ni več vprašanje prihodnosti, temveč vsakodnevni poslovni izziv, ki vpliva na rast, razvoj in konkurenčnost organizacij.
Skozi odprt pogovor z Danijelom Okiljem in Damirjem Battisti iz Adecca ter predstavnikoma Doma upokojencev Podbrdo, Srečkom Trojerjem in Darjo Gorjup Poženel, so udeleženci spoznali konkretno zgodbo organizacije, ki je zaradi pomanjkanja domačega kadra poiskala rešitve tudi izven evropskega prostora. Panel ni govoril zgolj o zaposlovanju filipinskih sodelavcev, temveč predvsem o pogumu za sprejemanje novih kadrovskih pristopov, premagovanju začetnih pomislekov ter ustvarjanju vključujočega delovnega okolja.
Razprava je pokazala, da zaposlovanje tujega kadra ni več zgolj kratkoročna rešitev, ampak postaja pomemben del dolgoročnega kadrovskega načrtovanja v številnih dejavnostih. Sogovorniki so poudarili, da so za uspeh ključni dobra priprava organizacije, podpora ekipam in odprtost do drugačnosti.
Morda vas zanima tudi:
Sicer nobenega od teh ne poznam ampak se strinjam s sosedo. 10.000 delovno sposobnih ciganov in od tega jih 100 dela, ostale pa živimo mi, pa še kradejo nam. In mislim, da ima prav, ko prosim za določen profil delavca… ...prikaži več zavod dobim ves ''šrot'' samo tisto ne, kar opredelim. Pa se vprašate kako to, da ni delavcev. Sem vprašal na pogovoru medicinsko sestro, zakaj k nam, drug ''foh''. Za dopoldansko delo in 450 evrov se je pripravljena vozit 74km/dan.... Torej, delavci so samo denar??????
Namesto,da imajo mladi pari pse,naj si raje omislijo otroke.
Migriči sigurno ne bodo. Meni bo pa tudi kmalu dovolj plačevanja žepnin tujcem.