Pomanjkanje spanja je med slovenskimi delavci resna in razširjena težava, saj podatki, objavljeni na vladnem portalu, kažejo, da v Sloveniji štirje od desetih odraslih spijo manj kot sedem ur na noč, kar je pod priporočeno mejo za zdravo delovanje organizma.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da ima pomanjkanje spanja resne posledice na naše zdravje in počutje, kar seveda vpliva tudi na naše delo. Med najbolj očitne sodi manjša delovna učinkovitost in produktivnost, saj se poslabša zmožnost osredotočanja in hitrost obdelave informacij. Oseba, ki ne spi dovolj, ima poleg tega lahko težave s spominom in učenjem, ima manj motivacije, se pogosteje zmoti, močneje občuti stres in razdražljivost. Na dolgi rok pa pomanjkanje spanja slabi imunski sistem ter zvišuje tveganje za duševne težave (npr. depresijo) in telesne bolezni.
Manj dela in več spanca
Težave s spanjem so vse pogosteje povezane tudi z razmerami na delovnem mestu, na primer z organizacijo dela, stresom in neobičajnimi delovnimi urniki. Skandinavska raziskava izvedena na med 269 zaposlenimi na Švedskem in Norveškem je pokazala, da sta stres v službi in nespečnost tesno povezana. Večje delovne obremenitve in občutek stresa so bili povezani z več težavami pri uspavanju in spanju skozi noč, obenem pa tudi slab spanec prispeva k povečanju občutka obremenjenosti in stresa pri delu. Vse to lahko pripelje do začaranega kroga, v katerem se stres in težave s spanjem lahko medsebojno krepijo.
V raziskavi so z anketami, izvedenimi pred in po spremembi, preverjali, kako se ob 20-odstotnem skrajšanju delovnega časa v obdobju šestih mesecev spremenita spanec in zdravje zaposlenih.
Med sodelujočimi v raziskavi je bilo skoraj 60 % žensk in 38,3 % moških, večina, 73,2 % pa v starostni skupini med 15 in 49 let. Skrajšan delovni čas so uvedli preko uvedbe štiridnevnega delovnika, namesto običajnega, petdnevnega.
Ob koncu raziskave je manj udeležencev poročalo o pogosti nespečnosti ali drugih težavah s spanjem kot na začetku. Pomembno se je izboljšala tudi njihova lastna ocena duševnega in telesnega zdravja.
Raziskava je pokazala, da se je povprečno trajanje spanja povečalo s 6,64 na 6,97 ure na noč, kar pomeni približno 20 dodatnih minut spanja.
Avtorji raziskave opozarjajo, da rezultatov ni mogoče razumeti kot dokončen dokaz, da je izboljšave povzročil prav krajši delovnik. Čeprav je skupino po šestih mesecih sestavljal del istih sodelujočih, raziskovalci odgovorov posameznikov pred in po spremembi niso mogli neposredno povezati, zato so obe skupini statistično obravnavali ločeno. Za zanesljivejše zaključke bodo zato potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo iste posameznike spremljale skozi daljše obdobje.
4 dni na teden tudi pri nas
Na Žurnalu24 smo že poročali o slovenskih poskusih pri uveljavljanju skrajšanega delovnega časa. V svetovnem merilu je ena od najbolj vidnih držav pionirk na tem področju zagotovo Islandija, ki ob skrajšanem delovniku pri zaposlenih zaznava nespremenjeno produktivnost, hkrati pa manj stresa in izgorelosti ter boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Podobne modele preizkušajo tudi številne druge države.
Nobena država še ni z zakonom uvedla štiridnevnega delovnega tedna za celotno državo, vendar se jih več deset premika v smer krajšega delovnega časa – z državno podprtimi pilotnimi projekti, zakonodajo, ki zaposlenim daje pravico zahtevati krajši delovni čas, ter kulturo, ki spodbuja manj delovnih ur. Vodilne države se med seboj razlikujejo po povprečnem številu opravljenih ur, zakonsko določenem plačanem dopustu in stopnji podpore države.
Portal 4dayweek.io med države z različnimi pobudami za štiridnevni oziroma krajši delovni teden uvršča več kot 28 držav. Med njimi so države z državno podprtimi pilotnimi projekti, zakonodajnimi ukrepi, zasebnimi poskusi ali že sicer krajšim povprečnim delovnim časom.
Slovenije na seznamu ni, čeprav je tudi pri nas kar nekaj primerov, ki so podjetja uvedla skrajšan delovni čas. Med drugim smo že poročali o Visionectu, ki je štiridnevni delovni teden začel testirati leta 2023 in ga nato razširil na vse oddelke v prilagojenih oblikah. Podjetje poroča o 30 % večji produktivnosti razvojne ekipe ter 50 % boljšem ravnovesju med delom in prostim časom. Njihovo glavno sporočilo je, da cilj ni, da ljudje preprosto delajo manj, ampak da delajo bolj osredotočeno in učinkovito, pri čemer podjetje meri rezultate, ne števila opravljenih ur.
Petra Hartman z Ekvilib Inštituta je v pogovoru za Žurnal24 povedala: "Vsekakor skrajšan delovni čas prinaša pozitivne učinke na usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, saj imajo na tak način zaposleni kar naenkrat več časa – da se posvečajo svoji družini, prijateljem, hobijem, … S tem ukrepom je lahko naš vsakdan, ko hitimo od enega opravka do drugega, malo bolj razbremenjen. Skrajšan delovni čas bi lahko koristil tudi starejšim zaposlenim, ki bi jih na tak način v zadnjih letih delovne dobe razbremenili in ohranili delovno aktivne. Skrajšan delovni čas bi se lahko obnesel povsod, če bi bil vpeljan na način, da bi ga lahko koristili vsi zaposleni."
Morda vas zanima tudi:
