Urška Repnik Ferk je mama dveh otrok in podjetnica, ki je svoje prvo podjetje ustanovila leta 2017. Iz osebne izkušnje ve, kakšne izzive prinaša materinstvo v kombinaciji s samostojno poslovno potjo, obenem pa se zaveda, da ženske posel vodimo drugače od moških in pri tem pomaga tudi drugim podjetnicam.
Kako bi opisali svoje delo?
Mentoriram podjetnike in podjetnice, čeprav ženske močno prevladujejo. Pomagam tistim, ki si želijo vzpostaviti uspešen posel, pa tega ne znajo, ter vsem, ki že imajo uspešno podjetje, bi pa želele rasti in dosegati nove preboje, več zaslužiti in delati manj ter biti osebno bolj zadovoljne pri delu in v življenju. Pomagam vzpostavit zdrave, dobre temelje, na katerih lahko gradijo svoj posel.
Specializirani ste za ženske. Zakaj?
To se je nekako zgodilo samo od sebe (smeh). Sodelovanje z ženskimi podjetnicami se je začelo leta 2021, ko sem mentorirala skupino svetovalk za dojenje. Svojo poslovno pot sem namreč začela kot svetovalka za dojenje in bila sem ena redkih, ki je lahko živela zgolj od tega. Tekom let pa se je nabiralo vse več svetovalk za dojenje, ki so me prosile za nasvete, zanimalo jih je, kako mi je uspelo in želele so, da z njimi delim svoje znanje in izkušnje. Eno je namreč, da se udeležimo tečaja, ki nam da znanje za svetovanje pri dojenju, povsem nekaj drugega pa je iz tega narediti profitabilen posel, od katerega lahko živimo. Tako sem na pobudo svetovalk naredila prvi mentorski program na to temo in ugotovila, da mi je poučevanje in mentoriranje pisano na kožo.
Kako pa ste vi prišli do tega znanja? Ste se udeležili kakšnih posebnih izobraževanj, kako vam je uspelo?
Na začetku moje poslovne poti sem imela res izjemno srečo, saj sem po diplomi pristala na Zavodu za zaposlovanje, od koder sem bila tudi na mojo pobudo napotena na kar nekaj izobraževanj in programov, v katerih sem dobila prvi dve leti res veliko znanja in podpore. To je bilo zame ključno. Če se takrat ne bi udeležila predavanj na temo, kako si postaviti ceno, ustvariti podporen marketing, danes ne bi bila tu, kjer sem. V Sloveniji lahko vsak odpre s. p., greš na AJPES in jutri si podjetnik. Znanje, kako preživeti kot podjetnik, pa ne pride samo od sebe, nihče ne preverja, če si tega sposoben, kako dobro se znajdeš.
Konkurenca ne obstaja, vsak lahko uspe, če dela na sebi lasten, unikaten, avtentičen način.
Kaj pa bi svetovali nekomu, ki ima neko znanje in si ga želi monetizirati, zaživeti? Bi lahko opisali to pot v nekaj korakih?
Najprej bi svetovala, da oseba ugotovi, kakšno je povpraševanje po takih storitvah oziroma izdelkih. Če se tega ne išče, bo potrebno več truda vlagati v informiranje, razlaganje o tem, kaj sploh počne. Spet drugi vstopajo na trg, kjer je že prisotne veliko konkurence. Narediti je potrebno raziskavo trga in ugotoviti, čemu bo potrebno posvetiti energijo, čas in denar. Na podlagi tega ustvarimo vizije, finančne načrte, določimo, kdo so ciljne publike, kako jih nagovarjati in najti, kaj je avtentično moje, na kakšen način bom vse to delala. Ljudje smo si različni in podobne stvari počnemo vsak drugače. Konkurenca ne obstaja, vsak lahko uspe, če dela na sebi lasten, unikaten, avtentičen način.
Sodelujete bolj z s. p.-jevkami ali tudi podjetnicami z večjimi podjetji?
Oboje, ampak več je s. p.-jevk. Ugotavljam, da je za večje podjetnike že vzpostavljenih več podpornih mrež. Za podjetnice, ki pa morda nimajo ambicije zgraditi velikega podjetja z nekaj deset zaposlenimi, ampak bi rade zgolj dobro živele od svojih idej, projektov in poslanstva in ne hodile v klasično službo, pa je podpore v Sloveniji manj.
Če si mama in imaš majhne otroke, si moraš priznati, kolikšne so zares tvoje kapacitete, koliko zmoreš v nekem obdobju nameniti poslu.
Je podjetništvo v kombinaciji z materinstvom poseben del vaših svetovanj? Je to skupina, ki zahteva posebno pozornost, ima svoje specifike, ki zahtevajo drugačno obravnavo?
V Sloveniji lahko vsak odpre s. p., greš na AJPES in jutri si podjetnik. Znanje, kako preživeti kot podjetnik, pa ne pride samo od sebe.
Kako se žensko podjetništvo razlikuje od moškega?
Največja razlika, ki je temelj ženskega podjetništva, je, da smo ženske ciklična bitja, zaradi česar drugače dojemamo sebe in svet. Poleg tega ženske v poslu pogosteje delamo stvari, ki jih čutimo kot poslanstvo, za moške pa je posel večkrat zgolj posel. Ženske zato skozi posel odpiramo bolj osebne zgodbe in posledično tudi neuspehe jemljemo bolj osebno. Tu je potrebno narediti preklop, ko se podamo na podjetniško pot, da pač poskusimo, če ne gre, pa poskusimo ponovno, da nas neuspeh ne ustavi. Obenem smo ženske pogosteje tiste, ki smo bolj v stiku s potrebami otrok in družinskega dogajanja, kot sem že omenila pri mamah in za posel ostane manj prostora.
Ženske skozi posel odpiramo bolj osebne zgodbe in posledično tudi neuspehe jemljemo bolj osebno.
Kaj pomeni, da smo ženske ciklična bitja?
Žensko podjetništvo, o katerem govorite, je zelo nelinearno, zelo drugačno od klasičnega delavnika – osem ur dnevno, od ponedeljka do petka. Lahko poveste malo več o tem?
Seveda. Sistem, ki zahteva 8 ur dela, pravzaprav nikomur ni pisan na kožo – ne moškim, ne ženskam. Sistem je zastavljen tako, da najboljših 8 ur dneva, ko imamo največ energije, porabimo za druge, v službi. Zjutraj otrokom pripraviš zajtrk, jih pelješ v vrtec in šolo in jih ponovno srečaš šele pozno popoldan, ko si že utrujen, tudi če obožuješ delo, ki ga opravljaš. Za družino tako ostane zelo malo časa. Sistem z 8-urnim delavnikom je bil narejen za to, da iz ljudi potegne največjo korist, ne pa da je v dobrobit ljudi.
Imate kakšen nasvet, kako umestit podjetništvo v materinstvo in življenje ženske?
Predvsem svetujem, da se v različnih obdobjih sprašujemo, koliko sebe lahko posvetim različnim področjem. Do dve leti po porodu na primer, ko je otrok res majhen, je naša kapaciteta za delo precej drugačna, kot ko je večji in gre v šolo. Posebej bi rada poudarila, da če ženska čuti, da želi stopiti na podjetniško pot, da se njeno podjetje ne rabi prilagajati popoldanskim uram in temu, kdaj bo partner prost. Njena služba ima povsem isto vrednost kot njegova, kljub temu, da ima morda korporativno službo, ona pa s. p. O tem se morata partnerja odkrito pogovoriti, koliko kdo vlaga, da si naredita nek urnik, ki omogoča uresničevanje kariernih želja obeh.
Sistem je tako zastavljen, da najboljših 8 ur dneva, ko imamo največ energije, porabimo za druge, v službi.
Pri malih ženskih podjetnicah se vam torej zdi podpora partnerja, družine, morda celo širše družine ključna?
Absolutno. Posel se gre vedno cela družina.
Kako lahko ženska to skomunicira? Kako vodite svoje mentoriranke pri tem?
Če ženska želi začeti svoj posel, a je mama z družino, je ključno, da uporablja asertivno komunikacijo in jasno izrazi svoje potrebe, brez občutka krivde. Svetujem, da uporabi "jaz sporočila", predstavi, zakaj potrebuje čas zase, in predlaga konkretne rešitve – npr. prevzem določenih obveznosti s strani partnerja v določenem času. Postopno uvajanje teh dogovorov pomaga preprečiti konflikte in omogoča, da čas zase dolgoročno podpira celotno družino.
Kaj pa vidite kot največje ovire na poti do svojega posla?
Največja ovira na poti do svojega posla so pogosto notranje blokade. Pri ženskah se osredotočam na odkrivanje, kaj jih zadržuje – zakaj težko izrazijo svoje potrebe, zakaj se bojijo neuspeha ali zavrnitve. Moja naloga kot mentorica je, da te subtilne izzive prepoznamo, razčlenimo in ustvarimo strategije, ki jim omogočijo, da napredujejo, hkrati pa pri tem ostanejo
avtentične.
Posel se gre vedno cela družina, sploh pri malih podjetnikih.
Govorite o blokadah – kaj točno mislite s tem?
Ko govorim o blokadah, mislim na notranje ovire, ki nam preprečujejo, da bi stopile naprej. To so na primer strah pred tem, da bi se izpostavile ali izrazile svoje mnenje, težave pri postavljanju ustrezne cene, ker se bojijo, da bodo izgubile kupce, ali podzavestne ovire pred obiljem – pogosto nismo vajene imeti več, zato ostajamo v slabšem finančnem položaju iz meseca v mesec. Blokade se kažejo tudi pri marketingu, na primer strah pred snemanjem, promocijo ali pokazati svoje delo, strah pred direktno prodajo. Moja naloga kot mentorica je te izzive prepoznati, jih razčleniti in ustvariti strategije, ki ženskam omogočajo, da se samozavestno premaknejo naprej.
Od kod pa izhajajo te blokade?
Ko odpravimo blokade, postavimo boljše temelje, na katerih gradimo svoj posel.
Če prav razumem, imajo podjetnice, ki pridejo k vam na svetovanje, pogosto neke blokade, povezane s poslom, denarjem in odnosi. Kakšen je učinek nagovarjanja teh blokad?
K meni pridejo, ker želijo povečati prodajo, žrlijo večji dobiček, bolj lahkoten marketing, širitev posla. Potem pa na eni strani ustvarimo pristope, da to uspe, vzporedno pa odpravljamo blokade in prepričanja, za katera pogosto spoznajo, da sploh niso njihova. To odpira prostor za drugačno delovanje, kar se hitro pokaže v večji prodaji, lažjem oglaševanju in povečanju dobička – spremembe so lahko opazne že v tednu ali dveh.
Kako pa izgledajo takšna svetovanja? Individualno, skupinsko, kako drugače?
Rada kombiniram oboje, tako ena na ena, kjer smo zares konkretni, kot tudi v skupinah, kjer se odpre skupinska dinamika. Če nas je na primer sedem, se pogovarjam z eno podjetnico in delava na njenem primeru, bodo skozi to uvide dobile tudi druge udeleženke. Nudim tako individualna svetovanja, v okviru katerih lahko prideš tudi samo enkrat, najraje pa delam tako, da k meni prihajajo redno, ker se le s stalnim sodelovanjem zgodijo največji premiki.
Kakšni pa so rezultati takih programov?
Rezultati teh programov so izjemni – udeleženke doživijo res prebojne spremembe tako v poslu kot v osebnem življenju. Veliko jih naredi konkretne premike, ki se takoj pokažejo v večji samozavesti, prodaji in učinkovitosti, zato se kakšne po zaključku programa vrnejo tudi kot povratnice. Letos bom prvič izvedla tudi spletni mentorski program o postavljanju cen, marketingu in drugih ključnih vsebinah, ki jih mora poznati vsak podjetnik. Zasnovan je tako, da je primeren za vse, ki stopajo na svojo podjetniško pot in želijo postaviti trdne temelje, kot tudi za tiste, ki že imajo posel, in so pripravljeni na kvantne preskoke v svojem poslovanju.
Pri nas so s- p.-ji zelo prepuščeni sami sebi. Ko odpiraš podjetje, nimaš denarja in potrebuješ neke vsebine, ki bi ti bile bolj dostopne.
Kaj so tiste stvari, kjer ženske podjetnice izgubljajo največ časa in delajo največ napak?
Največ časa in energije podjetnice pogosto izgubijo s pretiranim premlevanjem in iskanjem perfekcionizma. Čakajo, da bo spletna stran popolna, pa da se bodo udeležlile še nekaj tečajev, preden začnejo prodajati.
V resnici je ključ, da idejo preizkusimo na trgu – morda z nižjo vrednostjo ali manjšo populacijo. V poslu je treba kdaj tvegat in samo skočit! Veliko jih razvija produkt do popolnosti, ga ne testira, pri čemer porabijo mesece in tisoče evrov, nato pa ugotovijo, da se ne prodaja. Pogosto se podjetništva lotimo zaradi želje po svobodi in uresničevanju poslanstva, a brez jasno definiranih ciljev, vizije in realnih izračunov stroškov – vključno s svojim časom, materiali, prostorom, bolniškimi in plačo. To jaz rada poimenujem "roza megla", kjer imamo na koncu zaradi pomanjka načrta in prizemljenosti bolj drag hobi kot uspešno podjetje.
Kaj vidite kot največji vir stresa za ženske podjetnice?
Največji vir stresa za podjetnice je pogosto izolacija. Veliko jih dela od doma, kjer je veliko motenj, kar otežuje fokus in produktivnost, hkrati pa občutijo pomanjkanje skupnosti in podpore. Pogosto se v tej izolaciji ujamemo v začaran krog, kjer ne vidimo preprostih rešitev, saj moramo same odigravati vse vloge – marketing, prodajo, izvajanje storitev – v okolju, ki ni vedno podporno. To vodi do občutka preobremenjenosti in stresa.
Pri ženskah podjetnicah je zelo pogosto pretirano premlevanje in razmišljanje (angl. overthinking), iskanje perfekcionizma – ko bo stran popolna, bom začela s prodajo, ko bom naredila še tri tečaje, se bom izpostavila … v poslu je treba skočit.
Kje vidite najbolj enostavne rešitve za to?
Najbolj enostavne rešitve so skupnosti za podjetnice in redna srečanja, bodisi tedenska ali mesečna. To so lahko tudi neformalne skupne jutranje kave, kjer se pogovarjamo in podpiramo, ali mreženjski dogodki. Pomembno je, da je skupina dovolj majhna, da pride vsak glas do izraza, a hkrati dovolj velika, da se ideje lahko prevetrijo in nadgradijo.
Kaj bi vi rekli, da so največji izzivi slovenskih podjetnic, imajo težavo odkriti ideje, jim manjka poguma, podpore, kaj drugega?
Z idejami mislim, da ni težav, ali pa vsaj tiste, ki pridejo do mene, že vedo, kaj bi rade počele. Je pa pogosta težava pomanjkanje poguma, ker zelo osebno jemljejo vse poraze in osebno gledajo na posel. Tu jih spodbudim, da pridobijo na samozavesti, da pač poskusijo in nič hudega, če se nekaj ne izkaže za uspešno.
Kakšne lastnosti mora imeti ženska, ki se odloči za svoj posel?
Ženska, ki se odloči za svoj posel, mora imeti predvsem zaupanje vase, saj lahko še tako vrhunska ideja ne uspe, če ne verjameš vase. Pomemben je tudi pogum in pripravljenost za delo ter osebno rast. Tudi ideje, ki niso popolne, lahko uspešno zaživijo, če smo pripravljeni vložiti trud, podobno kot pri športu – vztrajnost, trening in učenje lahko nadomestijo del talenta.
Nasvet Urške Repnik Ferk za vse ženske: Poskusite! Na koncu obžalujemo le tiste stvari, ki jih nismo poskusili. Hkrati pa si zastavite zelo jasne cilje, prosite za pomoč, ko jo potrebujete preden se izčrpate, če pa ne uspe, nič hudega. Napaka je vedno poligon za učenje.
Morda vas zanima tudi:
Kam boš ti skakala debela....
Podjetnistvo in osebna rast…in temu ona rece da je podjetnica??? Se ena ki bi bila vplivnica pa samo zrak mesa!