Iz Demografije Evrope je razvidno, da se je delež starejših od 65 let v EU v zadnjih 20 iz 16,2 % leta 2003 povečal na 21,3 % v letu 2024 in mnogi med njimi so v procesu iskanja službe, saj je na Zavodu RS za zaposlovanje vsaka tretja oseba starejša od 50 let. Kako se znajti v situaciji, ko si kasneje v življenju primoran iskati nove karierne izzive, kaj je pri tem najtežje in kako je to lahko priložnost, ki lahko pozitivna vpliva na življenje?
Uroš Kopavnik, vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje v Kranju, ima več kot 15 let izkušenj s spremljanjem oseb, ki se odločijo za zamenjavo kariere ali jih v to prisili situacija. Univerzitetni diplomirani socialni delavec je na Zavodu RS za zaposlovanje zaposlen od leta 2004, najprej kot svetovalec zaposlitve, nato kot sodelavec v Pisarni za delodajalce in izvajalec delavnic. Trg dela, predvsem pa ljudi in njihove stiske v zvezi z brezposelnostjo ter delodajalce, ki iščejo kandidate, odlično pozna. Zaupal nam je, kakšen je njegov pogled na menjavo kariere, kaj so največje dragocenosti, ki jih v delovno okolje prinašajo starejši delavci in kako se znajti, če se po 50. letu prostovoljno ali po sili razmer ponovno znajdemo na trgu dela.
Uroš Kopavnik, vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje v Kranju.
Kakšne so vaše izkušnje s podpiranjem oseb, ki zamenjajo kariero po 50. letu v Sloveniji?
Vsi ali večina svetovalcev ter ostalih strokovnih delavcev na ZRSZ imamo številne izkušnje pri delu z brezposelnimi osebami, starimi 50 ali več let, saj v navedeno ciljno skupino danes spada praktično vsaka tretja brezposelna oseba v Sloveniji. Sam sem se s svetovanjem, torej osebno ena na ena ali pa v skupini, ukvarjal več kot 15 let in to tako s starejšimi, kot tudi z mlajšimi uporabniki. Glede na to, da se kot družba staramo, je takih strank, ki potrebujejo našo pomoč vse več in to je zaznati tudi na terenu. V to smer se spreminja tudi situacija na trgu dela in to niso majhne stvari, ne za iskalce zaposlitve ne za delodajalce.
Največji so tisti izzivi, ki bi jih morda lahko na videz najlažje premagali. To je naše samozavedanje o prednostih, poleg slabosti, ki jih vsi imamo, ne glede na starost, življenjsko obdobje ali kakšno drugo subjektivno ali objektivno okoliščino.
Se vam zdi, da je Slovencem lahko zamenjati službo ali so tranzicije za nas bolj naporne in se raje držimo neke stabilnosti?
Slovenci se praviloma raje držimo neke stabilnosti in zanesljivosti, tako iz perspektive zaposlenih ali iskalcev zaposlitve kot tudi delodajalcev. Vsaka večja sprememba nam predstavlja stres, a to ni nujno vedno slabo. Skozi leta – in z modrostjo – smo se naučili tudi to, da so naša edina stalnica spremembe. Taka notranja naravnanost, torej da vidimo kozarec na pol poln in ne napol prazen (in zraven še razbit) nas vodi v smeri odpiranja priložnosti. Slej ko prej nas doleti bodisi menjava službe bodisi delovnega mesta, kjer je potrebna ustrezna reakcija. Kako se s tem soočamo, je odraz našega značaja, iz kakšnega testa smo, kot tudi našega razumevanja trga dela oziroma naše vloge v njem (in pri delodajalcu).
Kaj vidite kot najpogostejše vzroke za to, da se nekdo odloči zamenjati kariero po 50. letu (na primer sila razmer zaradi odpuščanj, prepoznavanje novih priložnosti, želja po globlji uresničitvi skozi delo, denar, kaj drugega?).
V največji meri gre sicer res predvsem za "silo razmer", torej za odpuščanja, a po drugi strani je vse več takih, ki enostavno ne pristanejo na stereotipe in predsodke, da s(m)o tam od 40. leta že kar "za odpis", in da smo ob izteku rosne mladosti lahko veseli, če sploh še imamo delo. Nasprotno, ravno samozavedanje, da smo z leti usvojili, oblikovali ter pridobili tudi številne kompetence, značajske lastnosti, ki jih tudi živimo, ne le o njih govorimo … je na trgu dela lahko tudi zelo velika prednost.
Notranja naravnanost, torej da vidimo kozarec na pol poln in ne napol prazen (in zraven še razbit) nas vodi v smeri odpiranja priložnosti.
Kakšni so največji izzivi, s katerimi se soočajo osebe, ki menjajo kariero po 50. letu? Se vam to zdi podobno kot pri mlajših ali so bolj specifični za to starostno obdobje?
Največji so tisti izzivi, ki bi jih morda lahko na videz najlažje premagali. To je naše samozavedanje o prednostih, poleg slabosti, ki jih vsi imamo, ne glede na starost, življenjsko obdobje ali kakšno drugo subjektivno ali objektivno okoliščino. Najprej se moramo zavedati, da delodajalca in delovno okolje, kamor prihajamo ali želimo priti, zanimajo predvsem naše prednosti in doprinos podjetju. Teh imamo lahko, morda ravno zato, ker smo 50 + precej več, kot nekdo, ki je 25 -. Seveda, ta slednji ima druge, drugačne prednosti, ki tudi štejejo, a naša skupna odgovornost do samega sebe je, da lastne prednosti zelo dobro prepoznamo, o njih razmislimo in jih vsaj v mislih, še bolje pa na papir, v elektronski obliki … povežemo s podjetjem, katerega želimo nagovoriti.
Kako bi opisali čustvene ali mentalne izzive, s katerimi se soočajo osebe, ki se odločijo za zamenjavo kariere po 50. letu?
Čustveni in mentalni izziv je predvsem to, da so nekateri v zrelejših letih sveto prepričani, da niso več za nobeno rabo. Nič krivi, nič dolžni, so pač desetletja, od malega naprej poslušali stereotipe in jim podlegli. No, ko to potem presežemo, pa dozori čas za pogovor, za kakšno rabo pa pravzaprav so? Tu nastopi človek v svoji celostnosti, ki jo moramo skupaj povezati z delovnim mestom in situacijo v podjetju. Iz vseh mogočih perspektiv.
Povečini je pri menjavanju kariere odziv ljudi tak, da jim je žal samo to, da niso tega naredili že prej. Če pa se res ne izide po pričakovanjih, si pač najdemo novo priložnost.
Se vam zdi, da se osebe, ki se kasneje odločijo za menjavo službe, soočajo tudi s številnimi stereotipi? Kakšni so, kako pogledati nanje drugače, bi lahko kakšnega 'razbili'?
Zagotovo in to je največji problem. Najprej mora biti vsak sam zase prepričan, da je v redu, da je dober, uporaben, vreden spoštovanja in sprejemanja. Ko to uredimo, gre vse veliko lažje.
Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi menjati kariero po 50. letu – kam bi ga usmerili, kaj bi mu rekli, bi mu dali kakšen nasvet?
Najprej bi ga spodbudil z besedami, da pogum velja. Takoj nato pa z dejanji, saj na ZRSZ lahko pri tem zelo pomagamo. Npr. naša Karierna središča, ki delujejo po vseh regijah in večjih mestih, so vedno na voljo. Tam so visoko usposobljeni specialisti, po predhodnem dogovoru, na voljo za brezplačno pomoč, usmeritve, svetovanje, informacije, iskanje vseh mogočih kariernih priložnosti …
Se vam zdi, da so takšne menjave za osebe večinoma pozitivne, pomenijo neko novo priložnost ali se vam zdi, da pomenijo nazadovanje, obžalovanje, so velik vir stresa, ki nima veliko pozitivnih učinkov?
Povečini je pri menjavanju kariere odziv ljudi tak, da jim je žal samo to, da niso tega naredili že prej. Če pa se res ne izide po pričakovanjih, si pač najdemo novo priložnost. Smo v obdobju, tudi zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ko je veliko lažje menjati službo in kariero, kot 5 ali 10 let nazaj. Aktivni starejši kandidati so tudi družbeni potencial, saj manko delavcev že nekaj časa pokrivamo z delavci tujci. V vsakem primeru pa je sposoben, motiviran in pripravljen domači delavec, čeprav starejšega letnika, za delodajalca lahko zelo zanimiva, če ne celo odlična priložnost.
Čustveni in mentalni izziv je predvsem to, da so nekateri v zrelejših letih sveto prepričani, da niso več za nobeno rabo.
Ali bi z bralci lahko delili kakšno navdihujočo zgodbo osebe, za katero je kasnejša sprememba kariere pomenila pozitiven preobrat v življenju?
V spominu mi je ostala zgodba gospe, ki je vse življenje delala v proizvodnji in občasno pomagala v kakšni menzi. Po upokojitvi je ugotovila, da rada dela z ljudmi, saj je že od nekdaj komunikativna. Prav tako je imela velik občutek za red, čistočo in higieno. "Nekateri so menili, da s tem pretiravam, ampak ko sem se nekajkrat izkazala pri prostovoljnem delu pri pripravi in strežbi hrane na tej ali oni veselici, se je začelo. Odkrila sem novo veselje za delo v kuhinji in si, ker sem dobro vedela, da se name šefi lahko zanesejo, izborila tudi precej solidno dodatno plačilo. Sedaj uživam, delam tam in toliko, kakor želim in se imam fino," je zapisala Mija iz Gorenjske. Nikoli ni prepozno, da počnemo v življenju tisto, v čemer uživamo.
Se vam zdi družba v Sloveniji naklonjena takšnim menjavam kariere? Kaj bi lahko kot družba naredili drugače?
Vse bolj. Trenutno se, kot že rečeno, v Sloveniji po vseh regijah soočamo z rekordno nizko brezposelnostjo, kar obratno pomeni, z rekordno visokim povpraševanjem po delavcih. Celo tako, da smo jih primorani pripeljati iz tujine.
Tudi naši domači starejši delavci so lahko odlični delavci, kolegi, zaposleni, vodje, koordinatorji. Imajo izkušnje, voljo do dela, življenjsko modrost in, kar je lahko ključno, zanesljivost ter visoko razvit občutek pripadnosti podjetju. Z vsem tem se dvajsetletniki pač ne morejo pohvaliti, tisti nad 40, 50, 60, pa lahko. In dober delodajalec bo to znal ceniti in ovrednotiti. Zavedajmo se tega in številnih drugih prednosti starejših kandidatk in kanddiatov.
Morda vas zanima tudi:
Ha-ha-ha! Na stara leta sem hotel zamenjati službo, da bi bil bližje domu. Misija nemogoče! Tudi bivši sodelavec je raje vzel raje smrkavca kot izkušenega inženirja. Pa sem seraje upokojil na svoje stroške. Vsaj Golobček me ne more več skubiti!