Skladno z gradbenim zakonom bi upravna enota (UE) gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo morala izdati v dveh mesecih potem, ko je vloga popolna, če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja, pa se rok podaljša na tri mesece. Poleg tega zakon predvideva tudi skrajšani ugotovitveni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, če vlagatelj priloži zahtevano dokumentacijo, zaradi česar zaslišanje strank ni potrebno. V tem primeru mora upravna enota gradbeno dovoljenje izdati v 30 dneh.

Namesto par mesecev se čaka tudi eno leto

Tako je na papirju, v praksi pa so izkušnje graditeljev precej drugačne. Po zadnjih podatkih pristojnega ministrstva iz začetka leta 2025, je bilo za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo treba čakati od štiri do pet mesecev. Eden od graditeljev pa navaja, da se v Ljubljani za individualno gradnjo na izdajo gradbenega dovoljenja čaka 12 mesecev, za izdajo uporabnega dovoljenja pa osem mesecev.

Vladi zato predlaga, da bi lahko investitor vlogo za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja vložil na katero koli UE, ne glede na to, kje bo gradil nepremično. Tako bi bolj obremenjene UE razbremenili, investitorji, ki bi vloge vlagali na manj obremenjene UE, pa bi do dovoljenj prišli hitreje.

Nujnost krajevne pristojnosti

Velja namreč teritorialno načelo oziroma krajevna pristojnost, kar je zapisano v gradbenem zakonu, da je treba gradbeno in uporabno dovoljenje pridobiti na UE, na območju katere bo oziroma je nepremičnina, medtem ko za urejenje vrste drugih upravnih zadev krajevna pristojnost ne velja, zato jih občani lahko uredijo na kateri koli upravni enoti.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) se s predlogom ukinitve krajevne pristojnosti ne strinjajo, saj bi to po njihovih navedbah povzročilo nove težave in bi imelo negativne posledice. "Krajevna pristojnost namreč zagotavlja, da so upravne storitve ljudem fizično in organizacijsko dostopne, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj zlasti stranskim udeležencem, ki v okviru varstva svojih pravnih interesov vstopajo v tuje postopke".

Poleg tega bi ukinitev krajevne pristojnosti lahko vodila "v nesorazmerno obremenitev tistih upravnih enot, ki delo opravljajo v zakonsko predvidenih rokih. Namesto želene večje učinkovitosti bi se tudi na teh upravnih enotah podaljšal čas odločanja, prišlo bi do slabše odzivnosti in s tem novih zaostankov".

Eden od razlogov, da ukinitev krajevne pristojnosti ni dobra rešitev, je tudi, kot navajajo na ministrstvu, da bi investitorji lahko vlogo vložili na več UE hkrati in povzročili nepotrebno obremenitev sistema.

Dodatni argument, ki ga izpostavljajo, je poznavanje lokalne problematike oziroma posebnosti okolja. To ni "nezanemarljiv dejavnik za učinkovito in kakovostno izvajanje upravnih postopkov. Morebitna oddaljitev odločanja od lokalnega okolja bi lahko zmanjšala učinkovitost postopkov, kar bi se lahko odrazilo v slabši kakovosti rešitev, pravni varnosti strank ter v zmanjšanem zaupanju javnosti v delovanje državne uprave".

Na MNVP zato menijo, da "morebitne težave v delovanju upravnih enot ni smiselno reševati z odpravo krajevne pristojnosti, temveč z izboljšavami organizacije dela, digitalizacijo in dodatnimi kadrovskimi okrepitvami. Ohranjanje krajevne pristojnosti je ključnega pomena za dostopno, učinkovito in ljudem prijazno javno upravo".

Izjemoma možen prenos na drugo UE

Ne glede na vse argumente, ki jih proti ukinitvi krajevne pristojnosti, ko gre za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj, navajajo na ministrstvu, pa pojasnijo, da je v nekaterih primerih prenos krajevne pristojnosti vendarle možen.

Zakon o državni upravi namreč določa, da lahko minister, pristojen za javno upravo, na predlog načelnika UE in po pridobitvi soglasja pristojnega resornega ministra, s sklepom izjemoma določi drugo krajevno pristojno UE za reševanje posamičnih upravnih zadev na določenem upravnem področju, v katerih UE še ni opravila nobenih dejanj v postopku.

Ali drugače. Če v primeru izdaje gradbenega dovoljenja načelnik UE ugotovi, da določene zadeve predlogo čakajo in sploh še niso začete, lahko predlaga prenos na drugo UE. To mora s soglasjem odobriti pristojni minister za naravne vire in prostor, v naslednjem koraku pa sklep za prenos zadev izda minister za javno upravo.

Vlagatelj v postopku ne sodeluje

Nima pa vlagatelj oziroma investitor možnosti, da bi sam predlagal prenos zadeve na drugo UE, saj, kot pravijo na ministrstvu za javno upravo (MJU), "ne gre za njegovo pravico, temveč možnost, ki jo lahko predlaga le načelnik upravne enote pod določenimi zakonskimi pogoji".  

Ko se zadeva prenese v odločanje na drugo UE, je vlagatelj o tem zgolj obveščen. 

Pogoji za prenos krajevne pristojnosti

Sklep izdajo, če je očitno, da krajevno pristojna UE ne more odločiti v zakonitem roku, niti ni objektivno pričakovati, da bi to lahko storila v razumnem času po izteku tega roka. Kaj pomeni razumni čas po izteku zakonitega roka, pa v zakonu ni opredeljeno.

Pri odločanju o prenosu upoštevajo načelo enake obremenjenosti upravnih enot glede na število uradnih oseb in upravnih zadev v reševanju. Namen te izjemoma dovoljene možnosti prenosa krajevne pristojnosti pa je po navedbah MNVP "zagotoviti učinkovito in pravočasno reševanje upravnih zadev ter preprečiti zastoje na preobremenjenih upravnih enotah". Cilj je torej pospešitev postopkov v korist strank in javnega interesa.

V 16 mesecih prenesli 757 zadev 

Lani in v prvih štirih mesecih letos je tako MNVP izdalo soglasje za prenos krajevne pristojnosti za 757 posamičnih primerov (gradbena in uporabna dovoljenja) iz najbolj obremenjenih na druge UE. Lani je bilo prenesenih 311, letos od začetka maja pa že 446 zadev. Za vse predlagane prenose je MJU izdalo sklepe.

Podatka, v koliko od prenesenih zadev je šlo za gradbena in uporabna dovoljenja, za katera so vloge vložile fizične osebe, torej graditelji družinskih novogradenj in rekonstrukcij hiš, nismo dobili.

Kot so povedali na MJU, so bili vsi prenos "izvedeni leta 2025 in 2026, na predlog predstojnikov UE Ljubljana in UE Maribor, pri čemer so se upravne zadeve z UE Ljubljana prenesle v reševanje na UE Ribnica in UE Škofja Loka, upravne zadeve z UE Maribor pa na UE Kranj".

katarina.n.mal@styria-media.si