Spet nova določila, kako do uporabnega dovoljenja za obstoječe stavbe

Potem ko je predlagatelj novele ministrstvo za naravne vire in prostor v prvotnem predlogu povsem na novo napisal 150. člen zakona, ki ureja omenjeno domnevo, so člani odbora za infrastrukturo in okolje včeraj obravnavali novo različico tega člena, ki so jo kot amandma k zakonu vložile poslanske skupine koalicije. 

Prvotni predlog raztrgala zakonodajna služba

Prvotno predlagani 150. člen je na več kot sedmih straneh raztrgala zakonodajnopravna služba državnega zbora. Glavni očitek tiči v dejstvu, da je predlagani člen preveč podoben maja z odločbo ustavnega sodišča razveljavljenemu 146. členu, ki je urejal legalizacijo objektov daljšega obstoja. 

Po prvotnem predlogu, če le na kratko povzamemo, je bilo predvideno, da že zakon priznava legalnost vsem objektom, zgrajenim pred letom 1995, če zanje ni bil izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep v zvezi z nevarnim objektom in je plačan komunalni prispevek v skladu z zakonom, ki ureja prostor. 

Prvotni predlog člena tudi razlikuje med z zakonom priznano domnevo in odločbo o domnevi, ki sicer ni obvezna, izda pa se le na željo lastnika. Pri tem pa ni jasno, zakaj so pogoji med zakonsko domnevo in odločbo o domnevi, ki naj bi bila le potrditev prve, precej različni, kar pripravljavcu zakona očita tudi ZPS. Prav tako ni jasno, kdaj naj bi investitor zahteval pridobitev odločbe in zakaj. Ministrstvo je sicer naštelo nekaj neformalnih razlogov. 

Novo: Domneva za enostanovanjske hiše

Novi 150. člen, ki so ga včeraj obravnavali na odboru, pa prinaša drugačna pravila. Po novem naj bi po zakonu imeli pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje objekti, zgrajeni pred letom 1968 in objekti gospodarske javne infrastrukture, objektu s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1995, kar velja že zdaj. 

Dodali pa so še enostanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.

Na predlog poslanske skupine NSi pa so med včerajšnjo razpravo dodali še objekte, zgrajene v popotresni obnovi v Posočju, pri čemer so mišljene predvsem hiše na območju Kobarida, ki jih je poškodoval potres leta 1976.  

Ob tem pa iz člena izginjajo pogoji o neizrečenem inšpekcijskem ukrepu in plačilu komunalnega prispevka. 

Posebna kategorija objekti, zgrajeni do 1995

Objekte, zgrajene do leta 1995 oziroma med letoma 1968 in 1995, člen obravnava ločeno. Domneva se jim bo namreč priznala, če zanje iz posrednih dokazov izhaja, da je objekt dovoljenje imel, vendar pa ga zaradi spremembe lastništva ali drugih razlogov ni možno predložiti. Tako lahko na primer iz kupoprodajne pogodbe jasno izhaja, da se prodaja stanovanje v objektu, za katerega je bilo pridobljeno dovoljenje, s tem, ko je v pogodbi navedena številka gradbenega dovoljenja.

Kot je v razpravi povedal minister Jože Novak, pa so dokazilo o gradbenem dovoljenju lahko tudi prispevki, kateri prispevki pa ni navedel. Pri tem je ugotavljanje te domneve časovno omejeno na letnico 1995, saj se za objekte, ki so bili zgrajeni po tem datumu, vsa upravna dovoljenja lahko dobijo pri upravnih organih, ki so ta dovoljenja izdali.

Za objekte, zgrajene v tem obdobju, pa domneva ne bo možna, če so bili zgrajeni na območjih z režimi varovanih območij (npr. najboljša kmetijska zemljišča, zavarovana območja naravne dediščine, kulturni spomeniki, vodovarstvena območja), saj neposredni ali posredni dokazi o pridobljenem dovoljenju za gradnjo ne morejo obstajati. 

Manj dokumentacije za pridobitev odločbe o domnevi

Člen nekoliko bolj jasno ureja tudi pridobitev odločbe o domnevi. Ta je za investitorje še vedno neobvezna, lahko pa se zanjo odloči, če bi dokument, kot je povedal minister, na primer zahteval kupec, banka. 

Pogoj za pridobitev odločbe o domnevi so, da se objekti od navedenih datumov niso spremenili toliko, da bi za spremembe potrebovali gradbeno dovoljenje. Za pridobitev odločbe bo tudi obvezen vpis stavbe v kataster nepremičnin. Za objekte, zgrajene med leti 1968 in 1995, pa bo potreben še dokaz, na podlagi katerega se lahko ugotovi, obstoj izdanega dovoljenja. Ne bo pa treba, kot je predvideval prvotni 150. člen, predložiti precej obsežne dokumentacije za legalizacijo. 

V členu ob tem ostaja določilo, da investitor zahtevano dokaže z verjetnostjo. "Ker gre za ugotavljanje dejanskega stanja za objekte, ki so starejši od trideset let, se zaradi pomanjkanja nedvoumnih in trdnih dokazov ne mora ugotavljat z gotovostjo, zato za izpolnitev predpisanih pogojev zadošča samo prepričanje uradne osebe na stopnji verjetnosti. Objekt je že ves čas prisoten v prostoru, zato ni potrebe po ugotavljanju izpolnjevanja vseh podrobnosti," piše v obrazložitvi amandmaja.

Člen tudi jasno opredeljuje, da izdana odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja ne pomeni tudi garancije, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve. 

Upravni organi ne smejo zahtevati odločbe o domnevi

Predlagatelji pa so dodali še en odstavek, ki je za lastnike starejših stavb zelo pomemben. Ta namreč izrecno določa, da morajo upravni organi v kateremkoli upravnem postopku, ki se nanaša na objekte, za katere obstaja zakonska domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, to domnevo upoštevati, ne da bi od investitorja zahtevali pridobitev odločbe o domnevi.

Če so bila oziroma bodo na objektu iz prvega in drugega odstavka tega člena izvedena dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, se v upravnih postopkih pri ugotavljanju legalnosti objekta ali dela objekta upošteva domneva iz prvega odstavka tega člena in se od investitorja ne zahteva pridobitev odločbe iz tretjega odstavka tega člena.

katarina.n.mal@styria-media.si