Tokrat smo se osredotočili na ogrevanje z zemeljskim plinom in primerjali cene posameznih dobaviteljev. Zemeljski plin je eden od najbolj razširjenih energentov za ogrevanje pri nas, spada pa tudi med bolj ugodne, saj je cenejši od ogrevanja neposredno z elektriko, kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina, če ga primerjamo z ogrevanjem na pelete, pa je razmerje med njima odvisno predvsem od kakovosti kotlov, torej od njihovih izkoristkov.
Povprečna cena kilovatne ure zemeljskega plina je po zadnjih podatkih SURS okoli 0,6 evra, večji del te pa predstavljajo fiksne postavke na računu, približno ostalo pa se nanaša na ceno zemeljskega plina. Ta je tudi tista, na katero imajo dobavitelji vpliv in jo lahko prilagajajo tržnim razmeram, saj na ostale stroške: pavšal za distribucijo in izvajanje meritev, distribucija po porabi, prispevek za energetsko učinkovitost, okoljska dajatev CO2, prispevek za SPTE in OVE ter trošarina. Vse skupaj je obdavčeno še z 22-odstotnim DDV.
Razlike v cenah do 68 odstotkov
Glede na podatke dobaviteljev, ki so dostopni na njihovih spletnih straneh in ZPS, ki vsak mesec objavi aktualne cene zemeljskega plina in elektrike, se cene zemeljskega plina brez dodatkov gibljejo od 0,022 pa vse do 0,037 evra za kilovatno uro (z DDV). Torej je razlika med najcenejšim in najdražjim dobaviteljem kar 68 odstotkov.
Za lažjo predstavo, kaj takšna razlika lahko pomeni za proračun gospodinjstva, smo cene primerjali na hipotetičnem primeru. Vzeli smo 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v večstanovanjski stavbi, ki oceni kalkulatorja Agencije za energijo za ogrevanje na leto porabi približno 9000 kWh zemeljskega plina.
Iz primerjave v tabeli lahko ugotovimo, da je razlika v strošku samo za zemeljski plin, brez fiksnih dodatkov, v kurilni sezoni, trajajoči približno sedem mesecev skoraj 140 evrov. Če podobno zračunamo za 150 kvadratnih metrov veliko družinsko hišo, pa so razlike še večje. Ocena Agencije je, da v takšni hiši za ogrevanje na leto potrebujemo nekaj več kot 19.400 kWh zemeljskega plina. Pri najcenejšem ponudniku bi zanj plačali nekaj več kot 430 evrov, pri najdražjem pa 300 evrov več.
Če k porabi za ogrevanje prištejemo še porabo zemeljskega plina za kuhanje pripravo tople sanitarne vode, so razlike še večje, zato se splača razmisliti o zamenjavi dobavitelja zemeljskega plina.
Dobro preverite ponudbo in drobni tisk
Postopek je tako kot pri menjavi dobavitelja električne energije ali pa ponudnika mobilnih in drugih telekomunikacij zelo preprost, saj novi dobavitelj uredi vse potrebno namesto uporabnika, vendar pa si je za menjavo treba vzeti nekaj časa.
V tabeli zgoraj smo primerjali cene iz rednih cenikov, kar pomeni, da uporabniki niso časovno vezani na posameznega dobavitelja, če ga zamenjajo pri večini tudi ni pogodbenih kazni. Pri takšnih zamenjavah je dovolj, da pogledamo le cene po ceniku, če pa želimo izkoristiti še katero od številnih akcij, ki jih ponujajo dobavitelji, pa je treba natančno preveriti pogoje akcije in predvsem prebrati drobni tisk. Tam se lahko skriva omejitev, zaradi katere kasneje lahko ugotovimo, da menjava morda ni tako ugodna, kot se zdi na prvi pogled.
Več o ogrevanju najdete tukaj.