Na cene energentov je v zadnjih dveh mesecih vplivala prevsem epidemija. Tako se je pocenila elektrika, kupimo lahko tudi nekoliko cenejše pelete, občutno nižja pa je tudi cena ekstra lahkega kurilnega olja.
Po zadnjih podatkih SURS, se je elektrika v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani pocenila za devet odstotkov, za kilovatno uro je treba v povprečju odšteti 0,14 evra. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva pa se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povišala za pet odstotkov, za kilovatno uro je v povprečju treba odšteti 0,06 evra.
Pri pregledu spletnih strani ponudnikov pelet smo ugotovili, da so nekateri tudi znižali njihove cene. Za na primer pelete najvišjega kakovostnega razreda A1, ki so bili zelo dobro ocenjeni tudi v lanskem testu ZPS, je cena v teh dneh 268 evrov za paleto (990 kg), lani pa je bila njihova cena nekaj manj kot 300 evrov.
Najbolj so padle cene lahkega kurilnega olja, iz lanske povprečne cene en evro za liter, je cena v zadnjih meseci padla na nekaj več kot 0,7 evra.
Primerjava novih cen pokaže, da najdražje še vedno ostaja ogrevanje na elektriko, z izjemo toplotnih črpalk. Sledi utekočinjen naftni plin (mešanica propana in butana). Na tretjem mestu je še vedno kurilno olje, vendar je v primerjavi s prvima dvema razlika v ceni večja kot je bila lani. Hkrati pa so se stroški kurilnega olja zelo približali stroškom ogrevanja na pelete. Ogrevanje z zemeljskim plinom je v tem trenutku celo cenejše od ogrevanja s peleti, kljub temu, da jih zdaj lahko kupimo po nekoliko nižji ceni.
Največ prihranimo s toplotno črpalko in poleni
Primerjali smo tudi prihranke, ki jih lahko dosežemo, če kurilno olje zamenjamo z drugimi, cenejšimi energenti. Še vedno lahko stroške največ zmanjšamo, če bi se ogrevali s toplotno črpalko ali na polena, letos bi bil prihranek približno 940 evrov, lani pa je bil bistveno večji, čez 1500 evrov. Če bi prešli na pelete, bi letos v primerjavi s kurilnim oljem prihranili nekaj manj kot 500 evrov, lani pa je bila razlika skoraj 900 evrov. Pri primerjavi smo izhajali iz letne porabe kurilnega olja 2500 litrov in kotla z 80-odstotnim izkoristkom.
Glede na to, kako se cene energentov spreminjajo oziroma kako so občutljive na trenutna dogajanja v svetu, je ogrevalni sistem težko izbrati le na podlagi trenutnih cen. Zato je pri odločitvi nujno upoštevati še višino naložbe v posamezni sistem, stroške vzdrževanja in način uporabe - delo in čas, ki ga moramo nameniti posamezni vrsti ogrevanja.
Vsekakor pa velja razmisliti pelete, polena in kurilno olje kupiti zdaj, ko so njihove cene nižje, kot bodo morda tik pred začetkom naslednje kurilne sezone.
Več o ogrevanju najdete tukaj.
TČ DAIKIN 11KW,-brez dodanih grelcev130M2 ogrevanja hise,13cm izolacije,trojni termopan lesena okna,rolete z izolacijsko peno,23-24 stopinj v hisi,ze 9let,skupna poraba elektrike od septembra do maja -250 eur!
NOBENA kurilna naprava ne more imeti več kot 100% izkoristek, ker bi to pomenilo, da oddaja več, kot je energent sposoben oddati. To je pri nateg, ki ga servirajo vsi po vrsti. Naslednji nateg so peleti, ki so daleč stran… ...prikaži več od navedene cene, pustimo ob strani da so "pozabili" računati delo s pečjo, čiščenjem... ki ga ni malo. Pri TČ pa je potrebno vedeti, da ekstremno nizke zunanje temperature povečajo porabo elektrike veliko več kot se poveča poraba kurilca, plina, peletov...
Peleti so en veeeeelik nateg,stalno sesanje peči,da ne govorimo o zapackanem filtru v sesalcu,pa ne pomaga noben ciklonski sesalec ,ker je pepel tako fin,da zapaca vse kar je možno. Cena pa nenormalno visoka,kvaliteta pa od proizvajalca do proizvajalca za isto… ...prikaži večo kategorijo zelo različna-katastrofa....