Pod streho > Varčna hiša
6955 ogledov

Toplotna črpalka ali zemeljski plin? Po 15 letih razlike ni

Ogrevanje
V nekaterih blokih je ogrevanje urejeno etažno, zato se vsak lastnik stanovanja lahko sam odloči, s katerim energentom bo ogreval. Pogosta dilema je, toplotna črpalka ali zemeljski plin. Poglejmo prednosti in slabosti obeh.

Prav gotovo ima ogrevanje stanovanj v blokih s toplotno črpalko in zemeljskim plinom prednost pred ogrevanjem na pelete ali drva in elektriko. Za pelete ali drva potrebujemo skladišče, v blokih pa tega prostora običajno ni. Ogrevanje z elektriko vsi energetski strokovnjaki odsvetujejo, saj je najdražje, hkrati pa elektriko bistveno bolj potrebujemo za druge namene.  

Lastniki, ki imajo v svojih stanovanjih etažno ogrevanje in stare, dotrajane plinske kotle, se tako znajdejo pred dilemo ali naj jih zamenjajo z novim, sodobnim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin ali naj se morda odločijo za toplotno črpalko. Dilema je precejšnja, saj imata oba sistema kar nekaj prednosti in slabosti, če ju primerjamo.

Ogrevanje zemeljski plin | Avtor: Profimedia Profimedia
Račun za ogrevanje s toplotno črpalko je nižji

Glede na ceno energije lahko zagotovo rečemo, da bo račun za ogrevanje s toplotno črpalko nižji od računa za zemeljski plin. To lahko izračunamo. Predpostavimo, da je stanovanje veliko 60 kvadratnih metrov, stavba ni, ali pa je slabo toplotno izolirana. Do zdaj so za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z zemeljskim plinom na leto porabili 13.000 kWh energije.  To jih je stalo 780 evrov, če upoštevamo, da je cena kilovatne ure zemeljskega plina 0,06 evra. Pri tem je treba upoštevati, da je šlo 20 odstotkov energije na račun slabega izkoristka obstoječega plinskega kotla, ki je 80 odstoten. Realna potreba po energiji v tem stanovanju je torej 10.400 kilovatnih ur na leto.

Radiator Zamenjava ogrevanja Pod streho Izračuni: kurilno olje je najbolje zamenjati s tem energentom

Če bi star plinski kotel zamenjali za novega kondenzacijskega, ki ima izkoristek lahko tudi do 110 odstotkov, a predvidimo, da ima 105-odstotni izkoristek, bi bil po novem račun za zemeljski plin 594 evrov. Na leto bi račun za ogrevanje in toplo vodo zmanjšali za 186 evrov.

Toplotna črpalka | Avtor: arhiv kronoterm arhiv kronoterm
Če pa se odločijo za ogrevalno toplotno črpalko denimo s SCOP 4, pa bi bil strošek ogrevanja in priprave tople vode, upoštevajoč ceno kilovatne ure elektrike 0,14 evra, 364 evrov. Letni prihranek bi torej znašal 416 evrov. Pri toplotni črpalki z nižjim SCOP bi bil prihranek ustrezno nižji. 

Toplotna črpalka Ogrevanje Pod streho Toplotna črpalka v starejši hiši. Da ali ne?

Za plinski kotel potrebujemo manj prostora

Je odločitev tako rekoč na dlani? Ne nujno. Cena energenta namreč nikoli ne sme biti edini dejavnik, na podlagi katerega se odločimo za ogrevalni sistem. Če bi bilo tako, bi se vedno znova morali odločiti za ogrevanje na drva, saj je energija, pridobljena iz njih, najcenejša. 

Toplotna črpalka | Avtor: Profimedia Profimedia
Poglejmo druge pomembne razlike med obema sistemoma ogrevanja. Najprej je tu prostor, ki ga potrebujemo za postavitev plinskega kotla ali toplotne črpalke. Pri zadnji je lahko težava s postavitvijo zunanje enote, saj so na blokih glede tega lahko omejitve. Hkrati zunanja enota ne sme s hrupom, ki ga povzroča med delovanjem, motiti stanovalcev sosednjih stanovanj. 

Notranje enote pa so zasnovane tako, da jih lahko postavimo pravzaprav kamor koli, v hodnik, kuhinjo, pomožni prostor, kopalnico. V njej so največkrat nameščeni tudi plinski kotli. Ta torej potrebuje manj prostora kot toplotna črpalka. 

Toplotna črpalka Stroški Pod streho Ponudniki so za toplotno črpalko, energetski svetovalec za zemeljski plin

Naložba v plinski kotel je precej nižja

Zelo pomemben vidik pri odločitvi je višina naložbe. Plinski kotli, tudi najsodobnejši, so precej cenejši od toplotnih črpalk. Skupno naložbo v kondenzacijski kotel, montažo, prilagoditev dimnika, saj je potreba posebna tuljava, lahko ocenimo med tri in štiri tisoč evri. Višino naložbe pa lahko zmanjšamo s subvencijo Eko sklada, ki znaša do 50 odstotkov priznanih stroško, a ne več kot 2000 evrov. Torej bo naložba visoka le 2000 evrov.

Naložba v toplotno črpalko pa je precej višja. Računamo lahko na približno 6000 do 7000 tisoč evrov, ne smemo pa pozabiti, da tam, kjer je možnost priključitve na zemeljski plin, lastniki stanovanj niso upravičeni do subvencije Eko sklada. V Ljubljani je ne morejo dobiti. 

Kotel na zemeljski plin | Avtor: arhiv Vaillant arhiv Vaillant

Primerjajmo še stroške vzdrževanja. Ti bodo podobni, enkrat na leto je treba pregledati tako kotel na zemeljski plin kot toplotno črpalko, stroški servisa pa v povprečju znašajo od 70 do 100 evrov. 

Denar Stroški Pod streho Z novo pečjo sta stroške ogrevanja več kot prepolovila

Po 15 letih razlike ni 

Na koncu je pametno še izračunati vse stroške v nekem daljšem časovnem obdobju. Obe napravi bosta delovali vsaj 15 let. Če seštejemo stroške energenta (ne da bi pri tem upoštevali padec učinkovitosti skozi leta in spremembe cen), stroške naložbe in vzdrževanja, ugotovimo, da nas bo ogrevanje na zemeljski plin stalo približno 12.410 evrov, ogrevanje s toplotno črpalko pa 12.960 evrov. 

Razlike praktično ni, torej v prid zemeljskega plina govori nižja začetna investicija in to, da morda nimamo prostora za montažo zunanje enote toplotne črpalke. V prid slednje pa, da okolje s svojim delovanjem obremenjuje manj, še posebej, če je delež elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov, čim večji, predvidevamo pa lahko, da se bo z leti še povečeval. 

Toplotna črpalka Novo ogrevanje Pod streho Tri zmote o toplotnih črpalkah, ki jim ne smete nasedati

Več o energiji najdete tukaj.

 
Komentarjev 5
  • stromar 11:16 01.oktober 2020.

    pri toplotni ni dimnikarja in servisa ene 25 let, ko se prvič zgodi kakšna okvara ali spusti plin. Če daš na streho še MSE, je vsa elektrika doma in za toplotno zastonj, razen 10 do 20 eur mesečno za del ...prikaži več omrežnine, če je še BEV, odpade tudi strošek dizla ali bencina in ostali veliki stroški. Tako drva, polena, sekanci niso več najcenejši, sploh če štejemo vse nesreče v gozdu, pri žaganju, izgubo časa z zlaganjem, kurjenjem, ni optimalne krivulje ogrevanja, nesreče z monoksidom, kurjenje mokrih