Ko govorimo o učinkovitosti toplotnih črpalk, je prvi kazalnik COP (Coefficient Of Performance) ali količnik energijske učinkovitosti. Poznamo ga tudi pod imenom grelno število. Večji ko je količnik, bolj učinkovita je TČ. Če povemo preprosto, COP na primer 5 pomeni, da bo TČ iz enega dela vložene energije oddala v sistem ogrevanja pet delov.
Zmota št. 1: COP ne velja v vseh razmerah
Tu tiči prva zmota, ki je pogosta pri tistih, ki se v delovanje TČ niso dovolj poglobili. COP namreč pomeni razmerje med vloženo in pridobljeno energijo, ki pa je odvisna od temperaturne razlike med toplotnim virom in ponorom. In večja ko je ta razlika, manjši je COP. Ni torej enako ali je zunanja temperatura okoli ledišča ali pa je minus 15 stopinj Celzija. Niti ni vseeno ali vodo v ogrevalnem sistemu ogrevamo na 28 stopinj Celzija (talno gretje) ali na 55 stopinj Celzija (radiatorji)
Ista TČ bo pri talnem gretju imela večji COP kot pri radiatorjih. Ker pa v ogrevalni sezoni niha tudi zunanja temperatura, se spreminja tudi COP. Zato se je zelo zmotno oklepati podatka, ki ga kot COP navede proizvajalec, še posebej, če ni navedel tudi temperatur, pri katerih je bil izmerjen. Standard pri TČ zrak/voda, ki so najbolj razširjene, je 2/35, pri čemer prvo število pomeni zunanjo temperaturo zraka, drugo pa vode v sistemu talnega gretja.
A tudi če je COP podan v skladu s standarom, to še ne zadostuje. Proizvajalec mora nujno navesti SPF (seasonal performance factor) ali sezonski faktor učinkovitosti, ki upošteva vso vloženo in oddano energijo skozi sezono ter tudi energijo, potrebno za delovanje obtočne črpalke. Nekateri proizvajalci namesto SPF navajajo SCOP, ki je prav tako pove, kolikšna je sezonska učinkovitost TČ.
Tako nas kaj lahko zavedejo podatki, da je COP 7, da TČ deluje do zunanje temperature – 20 stopinj Celzija in da vodo v radiatorjih lahko ogreva celo do 75 stopinj Celzija, zato bo zelo učinkovita tudi za ogrevanje potratne družinske hiše. „Pravzaprav so vse trditve točne, vendar običajno ne veljajo vse hkrati. Recimo, 13 kW TČ zrak/voda ima pri -15°C verjetno COP blizu 1 in toplotno moč 4 kW, dogrevajo pa trije vgrajeni električni grelniki po 3 kW,“ neodvisni energetski svetovalec Matjaž Valenčič odgovarja na zmote v enem od zapisov na spletni strani ZaEnSvet.
Zmota št. 2: Toplotna črpalka manj obremenjuje okolje
Tako nas prepričujejo proizvajalci in tako so prepričani uporabniki, ker TČ porabi manj energije kot drugi ogrevalni sistemi za enak učinek. To velja izključno v primeru, da je elektrika, ki jo porabi TČ, proizvedena iz obnovljivih virov energije. To je lahko samooskrbna sončna elektrarna na strehi hiše, lahko pa elektrika, proizvedena iz bio-metana ali bio-metanolo ter drugih obnovljivih virov.
Sicer pa ena kilovatna ura elektrike, ki jo dobimo iz omrežja, v povprečju okolje obremeni z 0,53 kg ogljikovega dioksida. Če je proizvedena v TEŠ6 pa kar z 0,84 kg CO2/kWh. Za primerjavo poglejmo še obremenitev, ki jo povzročata kurilno olje in zemeljski plin. Pri kilovatni uri prvega se v okolje sprosti 0,265 kg, pri zemeljskem plinu pa le 0,20 kg ogljikovega dioksida.
Če 0,53 in 0,84 delimo s 3, kolikor je denimo povprečni COP toplotne črpalke, bo ta z vsako kilovatno uro v okolje sprostila 0,17 oziroma 0,28 kilograma CO2. V drugem primeru še še vedno več kot kurilno olje ali zemeljski plin. Z lesno biomaso pa sploh ni primerjave, saj je izpust CO2 v tem primeru nič, res pa je, da so tu problem trdi delci.
Torej pri okoljskem učinku ne smemo zanemariti porekla elektrike.
Zmota št. 3: Toplotna črpalka je najdražja
Naslednja zmota pa je cena toplotne črpalke. Pogosto slišimo, da se naložba v TČ ne splača, saj je bistveno višja kot naložba v plinski ali oljni kotel ali pa celo v kotel na drva ali polena. Pa ni čisto tako. Višino investicije je treba razdeliti na leta pričakovane dobe delovanja naprave.
Če predpostavimo, da TČ v povprečju stane 8000 evrov, delovala pa bo 25 let, nas to na leto stane 320 evrov na leto. Kotel na kurilno olje ima pričakovano uporabno dobo 15 let in če stane 1500 evrov, je to 100 € letno. Kondenzacijski plinski grelnik, ki stane 4500 evrov in življenjsko dobo 15 let, nas bo na leto stal 300 evrov. Za sodobni kotel na drva je treba odšteti vsaj 12.000 evrov, deloval pa bo 15 let, torej je znesek na leto 800 evrov.
Oljni kotel je res precej cenejši, plinski pa stane le nekaj manj kot TČ, če pri tem upoštevamo še kurilno vrednost energenta in njegovo ceno, pa je ogrevanje s TČ precej cenejše od drugih dveh možnosti.
Več o gradnji in energiji najdete tukaj.
ŽURNAL24: Jasno je da se MOTITE. Podatek za CO2 na KWh ki ste ga upoštevali je NAPAČEN (ni 0,54 kg/kW kot zmotno navajate vi, ampak je 0,254 kg/kWh za slovenski miks elektrike). Če ta podatek deliš z 3 kar je… ...prikaži več COP pri toplotni črpalniki zrak/voda, potem dobiš 0,081 kg/kW toplote, kar je NEKAJKRAT MANJ kot pa je pri kurilnem olju ali plinu. Vir: Evropska agencija za okolje:https://bit.ly/2VatmSB (zberite na seznamu Slovenijo).
Toplotna črpalka v kombinaciji z talnim ogrevanjem je dobra kombinacija, sploh na področjih kjer je vlaga v zraku že v prehodnih obdobjih velik problem in kjer prebiva družina z malimi otroci.,,torej poleg okoljske vlage še način prebivanja povzroči prevlaženost zalrtih… ...prikaži več prostorov...sicer pa klasična lesena gradnja, kjer stavba diha bolj od sezidane...lahko zelo preprosto ogreješ kar preko električnih oljnih radiatorjev
Litoželezni kotli na drva,če z njimi pravilno ravnaš so neuničljivi