Pod streho > Varčna hiša
8915 ogledov

Primerjava toplotnih črpalk: od najcenejše do najdražje

geovrtina Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Med toplotnimi črpalkami prevladuje tip zrak/voda. Zakaj se lastniki družinskih hiš ne odločajo za TČ zemlja/voda ali voda/voda? Primerjali smo cene in njihovo učinkovitost.

Toplotne črpalke so vse bolj razširjene naprave za ogrevanje hiš in pripravo tople sanitarne vode (TSV), pa naj gre za novogradnje ali za zamenjavo ogrevalnega sistema v obstoječih hišah. Lastniki hiš se v veliki večini odločijo za TČ, ki kot vir energije izkoriščajo energijo zunanjega zraka, tako imenovane TČ zrak/voda, med tem ko tiste, ki izkoriščajo toploto podtalnice (voda/voda) in zemlje (zemlja/voda), pri čemer ločimo med zemeljskim kolektorjem in geosondo, ostajajo v ozadju. 

„V individualnih hišah tip zrak/voda predstavlja kar 98 odstotkov vseh vgrajenih črpalk, geotermalni modeli voda-voda in geosonda pa le dva odstotka. Tipa z zemeljskim kolektorjem v Sloveniji že nekaj let nismo vgradili,“ povedo v podjetju Termo Shop. Prevladujočo izbiro TČ zrak/voda potrdijo tudi v podjetju Kronoterm, razlog pa vidijo predvsem v zelo preprosti vgradnji in tudi nekoliko nižji začetni naložbi, pa čeprav so prihranki pri rabi energije pri drugih tipih večji kot pri različici zrak/voda.

Razlog za prevladujočo izbiro TČ zrak/voda pa je, kot pravijo v Termo Shop, tudi dejstvo, na nekatere od teh črpalk lahko brez dodatnega električnega grelca učinkovito delujejo tudi pri zunanji temperaturi do -28°C.

Toplotna črpalka Stroški Pod streho Ponudniki so za toplotno črpalko, energetski svetovalec za zemeljski plin

Razlike v učinkovitosti se zmanjšujejo

„Najbolj učinkovite so TČ tipa voda/voda, ki lahko dosežejo SCOP tudi do 6 ali še višje. Sledijo TČ zemlja/voda in zrak/voda. Vendar se razlike z razvojem novih tehnologij precej zmanjšujejo,“ pojasnijo v Kronotermu.

Pri primerijavi učinkovitosti TČ pa je treba biti pozoren. Podatke o COP in SCOP (prvi je količnik med vloženo električno energijo in pridobljeno toploto, drugi pa je podatek o sezonski učinkovitosti) lahko primerjamo le, če so bili izmerjeni pri enakih pogojih. Nekateri proizvajalci jih namreč merijo pri vstopni temepraturi 2 ºC, drugi pri 7 ºC. Drugi pomemben podatek je temperatura ogrevalne vode, pri kateri se meri. Ta je pri večini proizvajalcev 35 ºC, koliko je povprečna temperaura v sistemu talnega ogrevanja. Če bo TČ delovala v sistemu z radiatorji, pa COP in SCOP merjena pri tej temperaturi nista relevantna, saj mora biti temperatura v radiatorjih višja. Zato sta prava podatka le COP in SCOP, merjena pri izstopni temperaturi 55 ºC. 

V zadnjih nekaj leti pa se uporablja še en podatek o učinkovitosti TČ in sicer sezonska energijska učinkovitost, merjena v odstotkih. Iz te lahko preračunamo SCOP, tako da vrednost pomnožimo z 2,5. Na primer, če je sezonska energijska učinkovitost 169 %, vrednost 1,69 pomnožimo z 2,5 in dobimo vrednost SCOP 4,225.

Geovrtina | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Omejitve na parceli so lahko ovira

Na izbiro ustrezne TČ pa vpliva tudi to, ali določen vir, ki naj bi ga izkoriščala naprava na parceli, sploh obstaja oziroma ali je primeren. Za položitev zemeljskega kolektrorja, ki izkorišča toploto zemlje na približno 1,5 metra globine, potrebujemo precej površine. Podtalnice ni vedno na parceli, če pa je, pa mora biti njen pretok zadosten in sicer približno 3 m³/h. Načeloma pa lahko vrtino za geosondo zvrtamo kjer koli, če to dovoljuje zakonodaja.

Kljub vsem razlogom, ki očitno potrjujejo prednost TČ zrak/voda pred drugimi, smo prosili za primerjavo višine naložbe in možnih prihrankov pri rabi energije za ogrevanje in pripravo TSV pri različnih tipih TČ. Kot izhodišče za primerjalne izračune smo predvideli starejšo družinsko hišo v osrednji Sloveniji, ki ima le pet centimetrov toplotne izolacije in ogrevalne površine 180 kvadratnih metrov, ogrevala pa so radiatorji. V njej bivajo štirje družinski člani, ki v povprečju porabijo 50 litrov tople vode na osebo na dan. Za ogrevanje in TSV zdaj porabijo 2500 litrov kurilnega olja na leto. Predpostavili smo tudi, da je na parceli možno izkoriščati vse vire energije.

geovrtina Iz prakse Pod streho Energetski svetovalec je v svoji hiši izbral geovrtino. Preverite, zakaj?

Toplotne črpalke | Avtor:

toplotna črpalka | Avtor: arhiv kronoterm arhiv kronoterm
V tabeli so zgolj ocene, tako pri močeh predlaganih TČ kot pri višini naložbe ter najvišje možne subvencije Eko sklada.  V Kronotermu so pri oceni višine naložbe upoštevali vso osnovno opremo, ki je potrebna za delovanje naprav, ter izvedbo vrtin za izkoriščanje podtalnice oziroma geotermalne vrtine skupaj z rudarskim načrtom ter polaganje zemeljskega kolektorja v primeru TČ zemlja/voda. Upoštevani so tudi stroški montaže, končna cena pa je odvisna tudi od tega, ali se naročnik odloči tudi za demontažo stare kotlovnice in drugih dejavnikov, ki so specifični v vsaki hiši.

Toplotna črpalka | Avtor: arhiv termo shop arhiv termo shop
V Termo Shop so pri oceni vrednosti naložbe v TČ zrak/voda upoštevali vso opremo, brez električnih grelcev z 200-litrskim bojlerjem za sanitarno vodo in brez zalogovnika, ker ga zaradi inverterskega delovanja TČ ne potrebuje. Tudi TČ voda/voda je brez grelcev, s 300-litrskim zalogovnikom in 200-litrskim bojlerjem za sanitarno vodo z dvema vrtinama, ki sta oddaljeni približno 25 metrov, njuna globina pa je 20 metrov

Enako opremo ima tudi TČ, ki izkorišča geotermalno energijo, le da je v enem primeru predvidena položitev 750 metrov zemeljskega kolektorja, ki zavzame okrog 450 kvadratnih metrov zemlje na globini 1,2 metra, v drugem primeru pa izvedbo dveh vrtin na globini 80 metrov. 

Ocena stroškov ogrevanja

„Rabo energije je zelo nehvaležno oceniti, saj tudi sicer stranki to lahko podamo glede temperaturo, na katero hišo hišo, kako jo zračijo ter kakšni so bili izkoristki peči, ki je porabila 2500 litrov kurilnega olja,“ pojasnijo v Termo Shopu. A to niso edini dejavniki, ki vplivajo na to, koliko se bo raba energije in s tem stroški za ogrevanje znižala po zamenjavi ogrevalnega sistema. Predvsem pri toplotnih črpalkah zemlja/voda in voda/voda je pomembno, „kakšna je zemlja za kolektor ali sondo, ali je lega sončna ali senčna, koliko je oddaljena od hiše, kako globoko je stalna podtalnica, kakšno temperaturo ima podtalnica... Tudi to so razlogi, zakaj se večina strank odloči za modele zrak/voda.“

„Pri izbiri TČ ponudniku predstavitve vaše prave potrebe. Če imate pozimi radi višjo temperaturo v prostorih, je prav, da to poveste, prav tako, kakšen je vaš način življenja, koliko in kako uporabljate določene prostore, ali so vsi ves čas ogrevani in podobno,“ izpostavljajo tudi v Kronotermu.

Toplotna črpalka Ogrevanje Pod streho Toplotna črpalka v starejši hiši. Da ali ne?

Toliko kot kakovostna TČ pa je po mnenju strokovnjakov v Kronotermu pomembna tudi izbira kakovostnega monterja. „Za obnovo oziroma zamenjavo ogrevalnega sistema se obrnite na strokovnjaka, ki se redno usposablja, je testiran in ima certifikat ponudnika. Le tako strokovnjak vam bo svetoval ustrezno moč TČ. V nasprotnem primeru ste lahko nezadovoljni, posledica pa so lahko tudi višji stroški ogrevanja, lahko pa se zgodi tudi, da TČ sploh ne bo zagotovila želene temperature v bivalnih prostorih, če se izbrali takšno s premajhno močjo.“ 


  

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.