Polona Rifelj: Postopki bodo hitri in do strank prijazni, uvajamo molk organa

V nadaljevanju preberite:

• Kandidatka za ministrico Polona Rifelj se bo posvetila predvsem drbirokratizaciji postopkov.

Celjanka Polona Rifelj, ki prihaja iz kvote SDS, je širši javnosti manj znana, čeprav na parket državne politike ne vstopa prvič. V tretji vladi Janeza Janše je bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pred tem pa je delovala tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Komunikologinja in magistrica politologije je menedžerka z izkušnjami v javni upravi, kulturi, medijih in vladni politiki. Od 2013 do 2021 je vodila Osrednjo knjižnico Celje, pred tem pa delovala tudi na Mestni občini Celje in v lokalnih medijih.

Izkušnje ima na področju podjetništva, malega gospodarstva, komunikacijskega upravljanja ter organizacije kulturnih in športnih institucij, hkrati je članica različnih strokovnih in nadzornih organov v zdravstvu in športu. Februarja letos je postala predsednica mestnega odbora SDS v Celju. 

V predvolilnih soočenjih se je zavzemala za znižanje davka na dobiček podjetij, ki jim je treab omogočiti več investiranja, s tem pa ustvarjanja višje dodane vrednosti. Državne stroške bi po njenem mnenju lahko znižali z manj sredstvi za nevladne organizacije in z učinkovitejšim nadzorom javnih naročil.

"Pristop, ki ga zagovarjam, sloni na treh načelih. To so učinkoviti in prijazni državi, ki odloča pravočasno in pregledno, trajnostnemu razvoju, ki uravnoteža gospodarske potrebe in varovanje naravnih virov za prihodnje generacije ter strokovno utemeljenem in odgovornem odločanju, ki uživa zaupanje javnosti," je svojo predstavitev začela kandidatka za ministrico za okolje in prostor Polona Rifelj.

Izpostavila je izhodišča resorja, ki združujejo varstvo prostora, ohranjanje okolja in varstvo narave, upravljanje z vodami in gospodarjenja z mineralnimi viri, ki so vsebinsko povezana, zato so združena v enem ministrstvu. "Smiselno jih je upravljati celovito in usklajeno".  

Posegi v prostor in raba naravnih virov so po mnenju kandidatke temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blaginjo, "zato je treba o njih odločati premišljeno in trajnostno, da zagotovimo samozadostnost in zanesljivo oskrbo z naravnimi viri, zelo pomembno pa je, da ohranjamo tudi okolje za prihodnje generacije".

"Ob tem ne smemo pozabiti na podnebno politiko", ki jo bodo, po besedah kandidatke vključili v odločitve o prostoru, naravi ni naravnih virov. "Slovenija se v zadnjih letih sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave, vročinski valovi, in poškodbe infrastrukture," je v uvodu še povedala Polona Rifelj.

Organizacija ministrstva in debirokratizacija  

Prvo pomembno področje, ki se mu bo kandidatka za ministrico posvetila, je organizacija ministrstva, debirokratizacija, zavezujoči roki in pozitivna presunkcija, odgovorno in ciljno vodenje ter učinkovit inšpekcijski nadzor. V ospredju je reševanje zamud pri postopkih, s katerimi se srečujejo fizične osebe in podjetja, kar bo po njenem mnenju trd oreh. 

Direktorji direktoratov in vodje bodo vodili na podlagi merljivih ciljev, vzpostavili bodo sistem rednega spremljanja in ocenjevanje uspešnosti vodij in zaposlenih in uveljavljanje njihove odgovornosti. Uvedli bodo tudi javno dostopno primerjavo uspešnosti izdajanja dovoljenj, kar je, kot pravi, največja rak rana v naši družbi. 

Okrepili bodo tudi inšpekcijski nadzor, tako kadrovsko kot z ustreznim vodenjem, da bo nadzor v praksi izvajan celovito in učinkovito. 

Posebno pozornost bo namenila projektom, ki jih resor izvaja s sredstvi EU, saj ti prinašajo največjo dodano vrednost za okolje in prostor, a le, če je zanje zagotovljeno pravočasno in stabilno financiranje. 

Pri občanih, občinah in podjetjih največje nezadovoljstvo povzročajo predolgi postopki, eden od razlogov tiči v veliko novih predpisov iz EU, rezultat pa je pogosto preveč zakonov in predpisov, ki se lahko tudi izključujejo, zato je treba narediti pregled zakonodaje in jo optimizirati. 

"Moj cilj je uprava, ki odloča pregledno, hitro in razumljivo ob doslednem spoštovanju zakonitosti in prava EU". Pri tem se bo oprla na stroko, sodobna digitalna orodja in jasne roke. Predlaga pregled vseh zakonskih in podzakonskih predpisov, odpravo medsebojnih neskladij in birokratskih ovir. Odpravili bodo tudi vse zahteve, ki jih evropsko pravo sploh ne zahteva. 

Pravočasno bodo tudi zagotovili vključevanje vse zaiteresirane strokovne in druge javnosti, med njimi zbornice in NVO, saj tako lahko preprečijo zamude in zastoje projektov.  

"Postopki bodo hitri in do strank prijazni." Pri čemer misli na presojo vplivov na okolje izdajo gradbenih dovoljenj okoljevarstvenih dovoljenj vodnih dovoljenj in koncesije za mineralne surovine. 

Uvedli bodo zavezujoče in ne zgolj instrukcijske roke v upravnih postopkih, pri čemer je navedla 30-, 45- 60- in 90-dnevne roke. Tam, kjer je to možno in v skladu s pravom EU bodo uvedli pozitivno presunkcijo, kar pomeni, če organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je odločil pozitivno.

Hkrati bodo vzpostavili digitalni sistem za opozarjanje o prekoračitvi rokov, za sprotno spremljanje zadev, odgovorne kontaktne osebe ter avtomatizacijo v rutinskih postopkih skozi enotno kontaktno točko. 

Varstvo okolja in podnebne spremembe

"Težišče bo na krožnem gospodarstvu in predelavi odpadkov v proizvode ter na zapiranju snovnih tokov". V ospredju bo preprečevanje nastanka odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje, za del, ki ga ni možno snovno predelati, pa bodo zagotovili okoljsko sprejemljivo obdelavo, hkrati pa bodo vzpostavili poenostavitev presoje vplivov na okolje, ob krepitvi strokovnosti in nadzora nad pripravo poročil. 

Krožno gospodarstvo bodo spodbujali tako, da bodo s sprejemom ustrezne zakonodaje zagotovili, da bodo podjetja lahko odpadke v čim večji meri predelovala v proizvode. Zavzemala se bo za obvezno uporabo recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh naložbah države in občin ter krožnega gradbeništva, pri čemer naj bi uvedli gradbeni potni list materialov, ki omogočajo identiteto in sledljivost. Zavzemala se bo tudi za obveznost predelave zemeljskih izkopov, ki bi se predelovali v tako imenovano novo zemljo. To bo opredeljeno kot javna služba v regijskih centrih in se bo uporabljala tudi ob naravnih nesrečah. 

Predelovalcem odpadkov v proizvode bodo zagotovili olajšave pri okoljskih dajatvah in druge finančne spodbude za uvajanje novih tehnologij. 

Določen del mešanih komunalnih odpadkov, ki je ocenjen na 240 tisoč ton letno, se zdaj večinoma izvaža. Proučili bodo, v kakšnih fazah so sežigalnice in ali so bile ponujene najboljše tehnologije, pri čemer bodo preverili tudi druge možnosti, kot so piroliza, depolimerizacija in uplinjanje. 

Tam, kjer snovna predelava ni možna, bodo proučili možnost termične obdelave v soproizvodnjah tolpote in električne energije, pri njihovem umeščanju pa bosta v ospredju okoljska sprejemljivost in usklajenost z lokalnim prebivalstvom. 

Dotaknila se je tudi kanala C0, kjer načrtujejo celovit zunanji nadzor, ob ugotovljenih nepravilnostih pa ustrezno ukrepali. 

Več sledi ...