Pod streho > Varčna hiša
20520 ogledov

Izračuni: kurilno olje je najbolje zamenjati s tem energentom

ogrevanje Profimedia
Peč na kurilno olje je dotrajana in treba jo je zamenjati. Kaj se splača izbrati, novo oljno peč, zemeljski plin ali sodoben kotel na pelete ali toplotno črpalko?

Čeprav se zdi, da so kurilnemu olju dnevi šteti, v novogradnjah ga praktično ni več, saj gre za fosilno gorivo, ki ima precejšen učinek na nastanek toplogrednih plinov, pa marsikdo še vedno pomisli, da bi staro oljno peč preprosto zamenjal za novo, sodobnejšo.

Zamenjamo lahko peč in energent

Druga možnost je, da se odločimo za peč na pelete ali drva, toplotno črpalko, lahko pa je dobra rešitev tudi zemeljski plin. Katerega od energentov za ogrevanje hiše in sanitarne vode bomo izbrali, je odvisno od več dejavnikov. Na koncu pa največkrat odloča cena.

Zemeljski plin bomo lahko izbrali le, če je v bližini stavbe že zgrajeno plinovodno omrežje, na katerega bomo hišo lahko priključili. To možnost lahko izkoristijo predvsem lastniki hiš v urbanih naseljih, vendar tudi ne v vseh.

Po podatkih Agencije za energijo iz leta 2018 je omrežje zemeljskega plina napeljano v 81 občinah oziroma v večjem delu urbanih območij, z izjemo Primorske, Notranjske, večjega dela Dolenjske, Bele krajine in severozahodne Slovenije.

Pri toplotni črpalki zrak/voda so lahko omejitev toplotne izgube, ki jih je pozimi treba nadomestiti, če hiša ni toplotno izolirana, in ima ob tem še stara, netesna okna.

Udobje in upravljanje ogrevanja

Zamenjava oljnega kotla na prvi pogled deluje kot najbolj preprosta rešitev, saj ga postavimo na mesto starega, a zavedati se moramo, da bomo še vedno uporabljali fosilno gorivo, ki zelo obremenjuje okolje s toplogrednimi plini. Pri peletih ali drvih je treba zagotoviti prostor, ki ga potrebujemo za njihovo skladiščenje.

Če smo torej ugotovili, da lahko hišo ogrevamo s katerim koli od naštetih virov, je treba razmisliti še o nekaterih drugih dejavnikih.

Ogrevanje s kurilnim oljem, zemeljskim plinom in toplotno črpalko je udobno in preprosto. Potem ko so na gorilcih kotlov in toplotni črpalki nastavljeni vsi za kakovostno delovanje pomembni parametri, v hiši in zunaj nje pa nameščeni termostati, uporabnik praktično nima nobenega dela.

Če se odločimo za kotel na pelete ali drva, pa je treba vedeti, da bo treba gorivo ves čas nalagati, v kotle na drva vsaj enkrat na dan, pri kotlu na pelete pa bo treba približno enkrat na teden polniti zalogovnik, iz katerega peleti v kurišče potujejo prek samodejnega sistema. K temu je treba dodati še redno čiščenje kurišča vsaj enkrat na teden, v konici kurilne sezone pa tudi vsake tri do štiri dni.

Dobava energenta in način plačila

Dobava zemeljskega plina ali elektrike, potrebne za delovanje toplotne črpalke, je samodejna in konstantna, plačujemo pa ju mesečno. Kurilno olje je treba naročiti vsaj enkrat v sezoni, enako velja za drva in pelete, s tem da je treba te še zložiti v suh prostor. Te energente plačamo v enkratnem znesku ob vsaki dobavi.

ogrevanje kurilno olje | Avtor:

Tudi o dimnikih in servisu je treba razmisliti. Toplotna črpalka ga ne potrebuje, vsi ostali sistemi ogrevanja pa. Razlika je le ta, da je treba dimnike, ki so priključeni na kotel na pelete, očistiti enkrat na leto, če imamo peč na drva, pa na vsake tri mesece. Vse omenjene sisteme ogrevanja je treba redno enkrat na leto redno servisirati.

Primerjamo še stroške naložbe in energentov

Zdaj nam ostane le, da sisteme primerjamo glede na stroške. Pri tem je treba upoštevati več vrst stroškov, najprej je tu naložba, potem poraba energenta, in na koncu še vzdrževanje.

Analizo stroškov je naredil dr. Boris Vidrih na ljubljanski fakulteti za strojništvo. V izračunih je upošteval 180 kvadratnih metrov veliko enodružinsko hišo, ki spada v energijski razred E, kar je precej tipično za obstoječe hiše, ki ni nič toplotno izolirana. Na leto so njene toplotne izgube 117 kWh/m². Torej skupaj nekaj več kot 21.000 kWh, k temu pa je prištel še 2160 kWh za ogrevanje sanitarne vode na leto. Izračunal je, da je skupni letni strošek za energijo iz oljnega kotla 3400 evrov.

Nov kondenzacijski kotel na kurilno olje

Povprečna višina naložbe je na podlagi treh ponudb ocenjena na 5300 evrov. Po novem bi za ogrevanje in toplo vodo porabili približno 2800 litrov kurilnega olja, kar stane 2850 evrov. Na leto bi strošek zmanjšali za 550 evrov, v petih letih za 2750 evrov, naložbo pa bi odplačali v 10 letih.

Ogrevanje zemeljski plin | Avtor: Profimedia Profimedia

Nov kondenzacijski kotel na zemeljski plin

Naložba v kondenzacijski kotel na zemeljski plin je ocenjena na 3180 evrov, strošek energije pa bi se zmanjšal na 1960 evrov, kar je 1440 manj na leto, v petih letih torej 7200 evrov. Naložba v nov kotel bi se povrnila v 2,2 leta. To je v primeru, da je zemeljski plin že v hiši in je potreben le priklop nanj. Če ga je v hišo treba še speljati, pa je k naložbi treba prišteti še približno od dva do tri tisoč evrov dodatnih stroškov.

Toplotna črpalka zrak/voda z močjo 11 kW

Naložba v toplotno črpalko je najvišja od vseh, ocenjena je kar na 9570 evrov. Strošek za ogrevanje in toplo vodo bi po novem znašal 1790 evrov, kar pomeni letni prihranek 1610 evrov, v petih letih
8050 evrov, naložba pa bi se povrnila v šestih letih.

ogrevanje toplotna črpalka | Avtor: Profimedia Profimedia

Sodoben kotel na pelete

Naložba je ocenjena na 4510 evrov, strošek za pelete pa bi znašal 2260 evrov. Letni prihranek je torej 1140 evrov, v petih letih 5700 evrov, kar pomeni, da bi se naložba povrnila v štirih letih.

ogrevanje peleti | Avtor: Profimedia Profimedia

Prihranki v 10 letih

V hiši s starim oljnim kotlom bi ob nespremenjenih cenah energentov za stroške ogrevanja in tople vode namenili 34.000 evrov. Z novimi napravami pa bi bili upoštevajoč stroške energenta in naložbe prihranki naslednji: z novim oljnim kotlom 200 evrov, s kotlom na zemeljski plin 11.220, s toplotno črpalko 6530 in s kotlom na pelete 6890 evrov.

K temu dodajmo, da se razmerja spremenijo, če se spremeni višina naložbe, saj lahko izberemo še cenejšo ali pa tudi precej dražjo različico kotla ali toplotne črpalke. Poleg tega velja pri končni odločitvi upoštevati tudi možnost subvencije Eko sklada, ki pa so odvisne od tega ali ima posamezna občina sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka in ali zemeljski plin obravnava kot prednostno možnost ogrevanja.  

Več o ogrevanju in učinkoviti rabi energije najdete tukaj.
 

Komentarjev 24
  • Avatar praufo
    praufo 19:56 12.december 2019.

    največji faktor pri izolaciji predstavlja streha, oz, zgornja etaža, ok, streha ... bajta mora biti cela ogrevana, čene je plesen, potem so toplotni mostovi, itd, hudič je s to kurjavo, res pa je , da mamo dost lesa, sam ni ...prikaži več pravega trga, plin je pa plin, ki je najboljši, ampak klje je lajtnga, se pravi zemelski, ostalo je brezveze

  • tomaz 19:44 12.december 2019.

    Taki prispevki so naročeni s s trani proizvajalcev, le da je malo bolj zavito v meglo. Najcenejša je kurjava na bukova drva, sledijo pileti, nato toplotne črpalke, olje in plin. Seveda je osvisno od gradnje in starosti objektov, v novogradnjah ...prikaži več novogradnjah z ustrezno izolacijo, talnim gretjem i n prezračevalnimi napravami je najbolj ekonomično ogrevati s črpalko, če talnega gretja ni je dražje, ker se temperatura od cca 35 stopinj dalje bo potrebne vsaj 60 dogreva na elektriko.

  • damir55 17:31 12.december 2019.

    Ni mi jasno da obstajajo take razlike...moj primer: bajta 150 m2, 2 štuka, fasada 20 cm, streha 40 cm, okna dvoslojna pvc, Buderus 25 kW na nafto + talno gretje + radiatorji, vmesno sezono kombiniram s klimo in kaminom, poraba ...prikaži večoraba 500 l nafte in 3 m3 drv. Sobna temperatura 20 stopinj(pozimi se ne skače okrog v kratki majci in spodnjih gatah) . Kvalitetno nastavljena peč in kvalitetena elektronika ter pravilno nastavljene termostatske glave in veje talnega gretja, so prvi pogoj...

Sorodne novice