V primerjalno analizo končnih cen električne energije za gospodinjske odjemalce je direktor družbe Eles Aleksander Mervar vključil vključene tri odjemne skupine gospodinjskih odjemalcev: 

- gospodinjski odjemalci (A) z letno porabo od 1000 do 2499 kWh, 
- gospodinjski odjemalci (B) z letno porabo od 2500 do 4999 kWh,
- gospodinjski odjemalci (C) z letno porabo od 5.000 do 14.999 kWh.

Primerjal je končne cene električne energije, ki vključujejo vse dajatve, končne cene glede na kupno moč v posamezni državi, cene zgolj električne energije, ki jim je prištel še stroške dobaviteljev, ter stroške za omrežnino leta 2024. 

Cene v Sloveniji je primerjal s povprečnimi cenami v EU ter s cenami sosednjih držav, torej s cenami v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. 

Po primerjavi končnih cen električne energije se RS uvršča na 19. mesto (od 27) v skupini odjemalcev A z najnižjo letno porabo. V drugih dveh skupinah pa se uvršča še nižje, in sicer na 21. mesto. "To pomeni, da je Slovenija v spodnji tretjini lestvice držav članic EU, kjer so bile cene električne energije med najnižjimi. V primerjavi s sosednjimi državami smo imeli v RS višje končne cene kot na Madžarskem in Hrvaškem ter nižje kot v Avstriji in Italiji," Mervar navaja v analizi.  

Majhni odjemalci: Cena 164 odstotkov višja kot na Madžarskem

Najmanjši slovenski odjemalci (A) so lani plačevali za skoraj 14 odstotkov nižje cene električne energije, kot so bile v povprečju EU, 12 odstotkov nižje kot v Avstriji in skoraj 36 odstotkov nižje kot v Italiji. Na drugi strani pa so primerljiva gospodinjstva na Hrvaškem plačevala za dobrih 45 odstotkov, na Madžarskem pa celo za 164 odstotkov nižjo ceno kot slovenska.

Če cene postavimo v kontekst kupne moči, pa so bile končne cene električne energije za šest odstotkov nižje, kot je v povprečju EU ter za dobri 28 odstotkov nižje kot v Italiji. Medtem pa so avstrijska in hrvaška gospodinjstva plača približno 15 odstotkov, madžarska pa celo skoraj 105 odstotkov nižjo ceno elektrike kot slovenska. 

Povprečni odjemalci: Cene višje kot v dveh sosedah

Povprečni gospodinjski odjemalci (B) so lani plačevali približno 18 odstotkov nižjo ceno električne energije, kot je bila cena v povprečju EU in v Avstriji, ter dobrih 35 odstotkov nižjo ceno kot v Italiji. Končna cena na Hrvaškem je bila nižja dobrih 35, na Madžarskem pa za 94 odstotkov.  

Upoštevajoč kupno moč, so povprečni slovenski odjemalci plačali dobrih 11 odstotkov manj kot povprečni odjemalci v EU, ter 28 odstotkov manj kot v Italiji. Hkrati pa so plačali sedem odstotkov več kot na Hrvaškem, osem odstotkov več kot v Avstriji ter kar polovico več kot na Madžarskem. 

Veliki odjemalci: le Madžari plačujejo manj

Primerjava cen je najbolj ugodna za večje gospodinjske odjemalce (C). Ti so lani plačevali za skoraj 21 odstotkov nižjo končno ceno kot veliki odjemalci v povprečju EU, za skoraj 68 odstotkov nižjo ceno kot v Italiji in za skoraj 30 odstotkov nižjo ceno kot v Avstriji. Tako kot v drugih dveh skupinah   pa so veliki odjemalci plačevali več kot veliki odjemalci na Hrvaškem in Madžarskem, in sicer dobrih 21 oziroma 40 odstotkov več. 

Glede na kupno moč pa so nižjo končno ceno električne energije manj kot slovenski veliki gospodinjski odjemalci plačali le veliki odjemalci na Madžarskem, kjer je bila cena nižja slabih devet odstotkov. Povsod drugod pa so veliki gospodinjski odjemalci plačali višje končne cene. V povprečju EU je bila ta višja dobrih 15, v Italiji za 30, v Avstriji za skoraj osem in na Hrvaškem za nekaj manj kot štiri odstotke.  

V primerjavi z državami članicami EU se Slovenija po standardu kupne moči uvršča na 17. mesto v prvih dveh skupinah odjemalcev in na 19. mesto v skupini odjemalcev z veliko letno porabo. Tako je Slovenija še vedno uvrščena v spodnjo polovico držav, kjer so cene električne energije med najnižjimi. 

Cena omrežnine: komaj v spodnji polovici EU

Poglejmo še cene omrežnine. Za skupino najmanjših odjemalcev so cene omrežnine višje kot v Sloveniji le v povprečju EU (10 odstotkov) in v Avstriji (18 odstotkov), medtem ko so v vseh drugih državah precej nižje, od 25 odstotkov v Italiji do celo 50 odstotkov na Hrvaškem. 

V skupini povprečnih odjemalcev je bila cena omrežnine v Sloveniji nižja za skoraj 16 odstotkov, kot je bilo povprečje EU in dobrih 26 odstotkov nižja kot v Avstriji. Drugod so bile cene omrežnin nižje, in sicer od štirih na Madžarskem do 29 odstotkov na Hrvaškem. 
Pri največjih gospodinjskih uporabnikih pa je bila cene omrežnine višja kot v Sloveniji na Madžarskem, in sicer za skoraj 15 odstotkov. V Avstriji je bila višja skoraj za tretjino in v povprečju EU za 16 odstotkov. Nižjo omrežnino pa so tudi v tej skupini odjemalcev plačevali v Italiji in na Hrvaškem, približno 10 odstotkov je bila cena nižja. 

Po primerjavi stroškov omrežnine na MWh električne energije se Slovenija v posameznih skupinah odjemalcev uvršča od 15. do 17. mesta, kar pomeni, da je še v spodnji polovici držav članic EU, kjer so stroški omrežnine med nižjimi.