V nadaljevanju preberite:
- Ministrstvo: Oskrbovana stanovanja so oskrbovana, tudi če v njih ni oskrbe.
- Starejši pravilnik je veliko bolj strogo določal, kaj mora biti organizirano v oskrbovanih stanovanjih.
- Kaj danes skladi zagotavljajo stanovalcem v oskrbovanih stanovanjih.
- Koliko oskrbovanih stanovanj je v Sloveniji in kolikšne so čakalne dobe.
Oskrbovana stanovanja so ena od oblik podaljšanja samostojnega življenja starostnikov, tudi gibalno oviranih, saj so arhitekturno prilagojena njihovim potrebam, glede na to, da jih dodajamo pridevnik oskrbovana, pa si marsikdo predstavlja, da so stanovalci v njih deležni nekakšne oskrbe.
Čakalna doba za stanovanje tudi več let
V Sloveniji je po podatkih ministrstva za okolje in prostor, zadnji so iz leta 2024, 1781 oskrbovanih stanovanj, večina, 1060 je javnih, 721 pa je zasebnih. Javna stanovanja so v lasti različnih skladov, največ jih imata Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razpolaga namreč s 469, in republiški stanovanjski sklad (SSRS), ki jih ima 237.
Številke so relativno nizke, o čemer lahko sklepamo, saj iz nepremičninskega sklada poročajo, da so prav vsa stanovanja zasedena, na vseh 19 lokacijah pa so čakalne vrste. Najdaljše so v mestih in na Obali, kjer je čakalna doba tudi več let.
Republiški stanovanjski sklad ima v tem trenutku nezasedenih 24 stanovanj, vendar kot pravijo, se število prostih stanovanj dnevno spreminja glede na izselitve najemnikov in dokončanja vzdrževalnih del. Na njihovi spletni strani je 11 stanovanj, ki so pripravljena za nove najemnike, ostala pa so v procesu prenove ali vzdrževanja.
Nekateri, ki so preboleli covid-19, so manj pokretni. Fotografija je simbolična.
Pravil za zasebna oskrbovana stanovanja ni
Oba sklada in tudi drugi javni skladi, ki imajo javna najemna oskrbovana stanovanja, ta oddajajo po vnaprej znanih merilih, bistvo teh pa je, da so namenjena starostnikom nad 65 let, ki so še sposobni samostojnega življenja. To med drugim pomeni, da so res namenjena starostnikom, ne pa morebiti drugim skupinam iskalcev stanovanj. Javna najemna oskrbovana stanovanja namreč opredeljuje stanovanjski zakon, predpisan pa je tudi način oddaje.
Precej drugačna pa je zgodba z zasebnimi oskrbovanimi stanovanji. Pri teh ni nobenih pravil, saj gre za zasebno pobudo, kar pomeni, da lastnik stanovanje lahko dolgoročno odda ali proda komurkoli, le oddajanje v kratkoročni najem ni dovoljeno, za nadzor česar je pristojna stanovanjska inšpekcija.
Na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da se največ težav pojavlja prav pri lastniških stanovanjih. "Oskrbovana stanovanja, ki jih investitorji prodajajo, so pogosto prodana v naložbene namene ali pa se uporabljajo kot turistične nastanitve". Tudi če so prodana starejšim osebam, ni možno zagotoviti, da bodo v svoji funkciji ostala tudi po smrti lastnikov, še dodajajo.
V preteklosti so pristojni to področje poskušali urediti področje zasebnih oskrbovanih stanovanj, a to ni možno, saj kot pravijo na ministrstvu, je rešitev, skladno s katero bi lahko bila oskrbovana stanovanja le v lasti pravnih oseb javnega prava (RS, občine, stanovanjski sklad), ne pa tudi v lasti pravnih oseb zasebnega prava, ustavnopravno sporna, in sicer iz vidika varovanja pravice do zasebne lastnine, svobodne gospodarske pobude in načela enakosti.
Nekoč: obvezna oskrba in oskrbnik
Ne tako dolgo nazaj je bilo to področje bolj strogo in natančno urejeno. Leta 2004 sprejeti pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za oskrbovana stanovanja je poleg arhitekturnih zahtev vseboval tudi pogoje za obratovanje oskrbovanih stanovanj.
V posebnem poglavju pravilnika je bilo zapisano, da so oskrbovana stanovanja namenjena le starejšim, med drugim pa je določal tudi pogoje prodaje, ki je bila možna le, če so izpolnjeni pogoji, ki so nujni za obratovanje oskrbovanih stanovanj.
Med pogoji je bilo poleg navedenega še, da lahko stanovalci oskrbovanih stanovanj dobijo 24-urno pomoč in da imajo stanovanja svojega oskrbnika. Ta naj bi zagotavljal 24-urno pomoč stanovalcem oskrbovanih stanovanj tako, da omogoči zagotavljanje storitev osnovne in socialne oskrbe in izvajanje storitev zdravstvene nege v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva, ki jih v okviru svojih dejavnosti izvajajo registrirani izvajalci.
Oskrbnika je skladno s pravilnikom moral zagotoviti investitor, kasneje pa lahko lastnik oziroma lastniki stanovanj, če je stavba imela upravnika, pa je naloge oskrbnika lahko opravljal upravnik.
Tako se oskrbovana stanovanja od drugih stanovanj, tudi tistih, ki jim rečemo namenska stanovanja za starostnike (takšnih ima na primer Nepremičninski sklad PIZ 2751) niso ločevala le po arhitekturni zasnovi in drugih prilagoditvah, primernih za starostnike, temveč tudi po tem, da stanovalci dobijo ustrezno splošno, socialno in tudi zdravstveno oskrbo. Kar naj bi bil namen oskrbovanih stanovanj.
Zdaj: le arhitekturna prilagojenost
A leta 2011 so to spremenili. Oskrbovana stanovanja so zgolj še arhitekturno prilagojena starostnikom, saj so bila takrat vsa določila o obratovanju, pomoči, oskrbniku in tudi pogojih prodaje iz pravilnika črtana, ostalo je le določilo, da mora biti v prostorih za osebno higieno in vsaj še v enem bivalnem prostoru nameščen osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo.
V vseh drugih pogledih pa so starostniki, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih zdaj prepuščeni sami sebi. Vso morebitno pomoč si morajo organizirati sami, izhaja iz odgovorov ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za stanovanjsko politiko, in tudi SSRS.
Ne potrebujejo vsi oskrbe
Na ministrstvu pravijo, da "vsi starejši ne potrebujejo avtomatsko tudi oskrbe, lahko pa si jo zagotovijo glede na lastne želje in potrebe".
Ministrstvo: "Oskrbovano stanovanje po definiciji ostaja oskrbovano stanovanje, tudi v primeru, da stanovalec, ki v njem biva, ne potrebuje oziroma ne prejema oskrbe".
Nekateri najemniki skladovih oskrbovanih stanovanj imajo sicer srečo, saj so pred leti na nekaterih lokacijah, ko se je to še dalo, navajajo na skladu, zagotovili dodatno oskrbo, in sicer prek domov za starejše in centrov za pomoč starejšim. "V zadnjem času pa se soočamo z dejstvom, da ni možno dobiti izvajalca storitev za pomoč na daljavo prek SOS stikal nameščenih v oskrbovanih stanovanjih, saj zaradi pomanjkanja kadra v teh institucijah ni možno dobiti izvajalca storitev".
Storitve na daljavo oziroma e-oskrbo v oskrbovanih stanovanjih zagotavlja Telekom Slovenije, pravijo na skladu, ob tem pa naj spomnimo na pričevanje ene od uporabnic skladovega oskrbovanega stanovanja, pri kateri smo izvedeli, da povezava ni vzpostavljena, tudi za to mora poskrbeti sama.
Na skladu zdaj najemnike ob vselitvi le seznanijo z možnostjo vključitve v storitev, za njeno uporabo pa se glede na svoje potrebe odločijo sami in uredijo potrebno pogodbeno razmerje s ponudnikom storitve.
Ob tem dodajajo, da so na "posameznih lokacijah najemnikom na voljo tudi skupni prostori za druženje, praviloma opremljeni z osnovno kuhinjo, mizami, stoli, sanitarijami in drugo osnovno opremo".
Največji sklad še vedno zagotavlja tudi oskrbo
Kljub temu da organiziranje oskrbe ni več obvezno, pa nekateri skladi, med njimi je največji Nepremičninski sklad PIZ, ki ima v lasti 469 oskrbovanih stanovanj, oskrbo za stanovalce še vedno zagotavljajo. Prav tako se za to možnost lahko odločijo stanovalci v prej omenjenih več kot 2700 namenskih stanovanjih za starostnike.
"Nepremičninski sklad ima za oskrbovana najemna stanovanja sklenjene dogovore z različnimi izvajalci (to so lahko bližnji domovi za starejše, občinske službe za pomoč na domu, ostali ponudniki v kraju …) za izvajanje storitev pomoči in oskrbe," so povedali. Ali bodo določeno storitev izkoristili ali ne, pa je odločitev vsakega posameznega stanovalca.
Tako so njihovi najemniki lahko deležni različnih storitev, med njimi pa so po navedbah nepremičninskega sklada, najpogostejše dnevno prinašanje obrokov hrane, gospodinjska pomoč, čiščenje, pranje, likanje. Dodajajo pa, da že dlje opažajo, da je zaradi kadrovske podhranjenosti, zlasti v domovih za starejše, ponudba storitev manjša.
Zakaj se stanovanjem reče oskrbovana
Kaj ponudijo oziroma ne ponudijo najemnikom stanovanj, pa naj gre za javna ali zasebna, je torej odvisno od posameznega lastnika, na ministrstvu pa, kot pravijo, ne načrtujejo, da bi ponudnike najemnih oskrbovanih stanovanj obvezali k zagotavljanju oskrbe.
"Vsakršna samodejna zagotovitev ponudnika oskrbe lahko za najemnike predstavlja dodaten strošek za storitev, ki je morda ne potrebujejo. Tovrsten način zagotavljanja ponudnika oskrbe pa ima tudi lastnosti institucionalne oskrbe, kar pa oskrbovana stanovanja v osnovi niso," še dodajajo.
Če oskrba ni tisto, kar naj bi bilo zagotovljeno v oskrbovanem stanovanju, se logično postavlja vprašanje, zakaj se ta stanovanja imenujejo oskrbovana.
katarina.n.mal@styria-media.si
