Še nedolgo nazaj je bilo navodilo za jesensko sajenje čebule in česna precej preprosto. Oktobra posadimo čebulček, v začetku novembra stroke česna, potem pa počakamo na pomlad.
Tople jeseni in mile zime pa spreminjajo razmere na slovenskih vrtovih. Zadnjih nekaj sezon vrtičkarji opažamo, da zelenje česna in čebule, ki smo ju sadili jeseni, iz zemlje pokuka že decembra ali januarja. Kasneje pa vse več vrtičkarjev opaža, da čebula že aprila in maja cveti in razvije odebeljena, trša stebla, rečemo, da gre v cvet, zaradi česar se čebula sploh ne razvije ali pa je majhna in olesenela. Česen pa namesto velikih glavic z lepo ločenimi stroki, razvije le majhne, neizrazite glave.
Sledi slaba volja, saj niti pridelek čebule niti česna ni tak, kot bi si ga želeli, zato se vrtičkarji vse pogosteje sprašujemo, ali bi bilo bolje, da bi ju sadili zgodaj spomladi.
Česen potrebuje zimo
Česen sadimo jeseni zato, da še pred zimo oziroma obdobjem nizkih temperatur razvije dober koreninski sistem, torej se strok dobro ukorenini. Idealno je, če obdobju ukoreninjenja sledi hladno obdobje, v katerem česen miruje. Kako dolgo naj bo to obdobje, je odvisno tudi od sorte, trajalo pa naj bi od enega do dveh mesecev.
Hladno obdobje potrebuje za pravilen razvoj. Če nekoliko poenostavimo, mu dovolj dolgo obdobje nizkih temperatur pomaga, da se pozneje iz posajenega stroka razvije običajna glavica, razdeljena na posamezne stroke.
Ob tem pa česen potrebuje sončno lego, rodovitna in predvsem dobro odcedna tla. Zbita tla, na katerih zastaja voda, so pogosto vzrok, da se strok ne ukorenini dobro, lahko pa zaradi obilo vlage celo zgnije.
Kaj se zgodi, če česen odžene že decembra?
Visoke temperature decembra in januarja spodbudijo tudi rast nadzemnih delov. Ker se običajno v zadnjih zima izmenjujejo hladna in topla obdobja, lahko nizke temperature poškodujejo nadzemne dele. Konice porjavijo, listi lahko celo pomrznejo ali se polomijo. Vendar pa to še ni znak za preplah. Česen je precej odporen in poškodba zelenega dela še ne pomeni propada rastline.
Spomladi česen začne hitro razvijati liste, ki so pomembni, saj rastlina z njihovo pomočjo ustvarja snovi, ki jih pozneje shrani v glavico. Ko postajajo dnevi daljši in temperature višje, začne oblikovati glavico in stroke. Na ta razvoj skupaj vplivajo predhodno hladno obdobje, temperatura, dolžina dneva in lastnosti sorte.
Jesenskega sajenja ni smiselno opustiti
Na velikost glavice česna torej mila zima ne vpliva odločilno, temveč je kakovost pridelka veliko bolj odvisna od kakovosti sadilnega stoka, pri čemer velja, da naj bo ta čim večji, od sorte, zemlje, količine sonca in vode, pomanjkanja hranil, obsega poškodovanih listov in močna zapleveljenost grede.
Pomembno je, da česen jeseni sadimo čim kasneje, v drugi polovici novembra, ko temperature zemlje na globini od pet do 10 centimetrov padejo na 10 stopinj Celzija in se potem še znižujejo. Ali drugače, sadimo nekaj dni, preden je napovedana zmrzal, torej vse do takrat, ko zemljo še lahko obdelujemo.
Zakaj gre čebula v cvet?
Pri čebuli je zgodba drugačna. Tudi prezimna čebula naj bi se jeseni predvsem ukoreninila in nekoliko razvila, vendar pa lahko mila zima, ki spodbudi preveliko rast listov že decembra in januarja povzroči precej več težav.
Čebula je dvoletnica, ki v svojem naravnem življenjskem krogu najprej naredi čebulo, po hladnem obdobju pa se pripravi na cvetenje. Če je rastlina decembra in januarja preveč razvita, ji lahko že na primer februarsko hladno obdobje sporoči, da je zimo že prestala. Ko se spomladi ogreje, lahko zato namesto običajnega debeljenja požene močno cvetno steblo, gre v cvet.
Kako hitro bo po mili zimi naredila cvet, je odvisno tudi od sorte. Zato je pri izbiri čebulčka izjemno pomembno, da izberemo tistega, ki je izrecno namenjen jesenskemu sajenju. Pri nas je to majski srebrnjak.
Večji del čebulčka posadimo spomladi
Težavam s prehitrim spomladanskim in zgodnjepoletnim cvetenjem pa se lahko izognemo preprosto tako, da čebulček sadimo zgodaj spomladi. Čebula namreč za rast in razvoj čebule ne potrebuje hladnega obdobja mirovanja tako kot česen.
Pomembno je le, da čebulo posadimo dovolj zgodaj, da pred dolgimi dnevi razvije močan koreninski sistem in čim več zdravih listov. Če s sajenjem čakamo predolgo, začne majhna rastlina debeliti prej, kot je naredila dovolj listne mase, posledica pa je lahko majhna čebula.
Ni nujno, da jesensko sajenje čebule popolnoma opustimo, le razmerje med jesensko in spomladansko lahko spremenimo. Manjši del posadimo jeseni čim kasneje, konec oktobra, v začetku novembra, spomladi pa bomo pobirali predvsem mlado čebulo, saj so tudi nežni zeleni listi izjemno okusni. Tisto, ki jo bomo skladiščili, torej želimo večjo, zdravo čebulo, pa sadimo spomladi.
Tudi čebula potrebuje rahlo odcedno zemljo, za sajenje pa izbiramo čim manjše čebulčke. Zemlje ne gnojimo, kar velja za čebulo in česen.
