V nadaljevanju preberite:
- Kakšne so trenutno fiksne obrestne mere za stanovanjske kredite.
- Katera banka je najbolj ugodna in katera najdražja.
- Kaj se dogaja z euriborjem in kako to vpliva na stanovanjske kredite.
- Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih.
Največji skok so naredili v OTP banki, kjer je zdaj obrestna mera za kredite z 20-letno ročnostjo v primerjavi z majem letos višja za 0,45 odstotne točke. Pri 100.000 evrov vrednem kreditu to pomeni, da so skupni stroški poplačila višji za dobrih 5500 evrov.
Najmanj so fiksno obrestno mero povišali v NLB, za 0,1 odstotne točke, stotisočevrski kredit je zdaj dražji za dobrih 1200 evrov.
V drugih bankah, ki jih vključujemo v primerjavo, so obrestne mere v primerjavi z majem višje za od 0,15 do 0,30 odstotne točke. Krediti so zdaj dražji od dobrih 1900 pa vse do skoraj 3800 evrov.
Izjema je le Gorenjska banka, kjer so od maja do septembra fiksno obrestno mero znižali za 0,30 odstotne točke in tako 100.000 evrov vreden kredit z ročnostjo 20 let pocenili za skoraj 3700 evrov.
Razlika tudi 7000 evrov
Septembra so v vseh bankah obrestne mere za kredite z ročnostjo 20 let krepko nad tremi odstotki, gibljejo se od 3,30 do 3,80 odstotka. Stroški za plačilo kreditov, ki poleg obrestnih mer vključujejo tudi druge s kreditom povezane stroške, pa so od 38.100 pa vse do skoraj 45.000 evrov. Razlika med najcenejšim kreditom, ki ga komitenti lahko trenutno dobijo pri Gorenjski banki, in najdražjim, ki ga ponujajo v NLB, je kar 7000 evrov.
V enem letu izjemna rast obrestnih mer
Primerjava obrestnih mer z lanskim septembrom pa pokaže še bistveno večje razlike oziroma podražitve. V enem letu so banke kredit (100.000 evrov, 20 let) podražile tudi za dobrih osem tisoč evrov.
Še najmanjša je razlika pri UniCredit banki, ki kredite zdaj ponuja po enaki obrestni meri kot septembra lani, skupni stroški pa so višji za dobrih 600 evrov. Ob tem dodajmo, da je maja letos banka oglaševala nižje obrestne mere kot zdaj oziroma septembra lani.
V drugih bankah so podražitve v primerjavi z letom pred tem bistveno višje. Za dobrih 6000 evrov so stroški višji v OTP in Sparkasse, za več kot 7000 evrov so jih podražili v delavski hranilnici in DBS, za več kot 8000 pa v Intesi Sanpaolo in NLB.
V Gorenjski banki so septembra letos obrestno mero vrnili na vednost, ki so jo oglaševali septembra lani, kredit pa je kljub temu nekoliko cenejši, in sicer za 1900 evrov.
Euribor dobil pospešek, z njim pa krediti
Ko gre za spremenljive obrestne mere, vezane na euribor, v nobeni banki od maja niso povišali fiksnega pribitka. A so zaradi rasti vrednosti euriborja krediti s spremenljivo obrestno mero dražji.
V začetku maja je bila vrednost 6-mesečnega euriborja, na katerega banke običajno vežejo spremenljivo obrestno mero, 2,46 odstotka, 1. septembra pa je njegova vrednost 2,76 odstotka. Razlika 0,3 odstotne točke pomeni približno 4000 evrov dražji kredit, če predpostavimo, da je fiksni pribitek 1,10 odstotka.
V primerjavi s septembrom lani so se krediti s spremenljivo obrestno mero podražili še bistveno bolj. Še najmanj v banki Intesa Sanpaolo, kjer je dražji za dobre tri tisočake. V Delavski hranilnici, UniCredit banki in OTP podražitev sega nad šest tisoč evrov, v DBS in Sparkasse nad 8000, v NLB in Gorenjski banki pa presega 10.000 evrov.
Navedene podražitve veljajo ob predpostavki, da se euribor v času odplačila kredita ne bi spreminjal ali pa vsaj ne bistveno, česar pa seveda ni pričakovati.
Pričakujemo lahko nove dvige obrestnih mer
Od oktobra lani se vrednost euriborja ves čas, z le manjšimi nihanji navzdol, povečuje. V začetku oktobra je bila njegova vrednost komaj nad dva odstotka, trenutno pa je 2,77 odstotka.
Naslednjo pospešeno rast euriborja lahko pričakujemo kmalu potem, ko bodo pristojni iz Evropske centralne banke prihodnji teden odločali o višini ključnih obrestnih mer. Pričakuje se, da bodo še drugič letos te obrestne mere povišali, glavni razlog pa je inflacija, ki je v območju evra avgusta letos dosegla 3,3 odstotka.
Zaradi različnih dejavnikov v ECB ne pričakujejo, da bi se inflacija kmalu spustila na ciljno raven dveh odstotkov, zato napovedujejo ukrepe na področju obrestnih mer.
V naslednjih mesecih to samodejno pomeni rast euriborja, s tem pa še dražje kredite s spremenljivo obrestno mero. Tem pa postopoma sledijo tudi dvigi fiksnih obrestnih mer.
katarina.n.mal@styria-media.si