Euribor pospešeno raste, toliko so krediti dražji

Zalivska kriza je polege cen nafte in naftnih derivatov v nebo pognala tudi medbančno referenčno obrestno mero euribor, na katero so vezani stanovanjski krediti s spremenljivo obrestno mero.

Potem ko je vrednost evriborja lani jeseni nehala padati in se od sredine oktobra lani pa vse do konca februarja letos gibala malo nad dvema odstotkoma, je sredi marca letos ponovno začela dobivati zagon. Zgolj marca se je njena vrednost povišala za 0,37 odstotne točke, 1. aprila pa je pristala pri 2,53 odstotka. V primerjavi s 1. januarjem, ko je bila vrednost evriborja 2,12 odstotka, je zdaj višja za 0,4 odstotne točke.

To so rasti, ki se že precej poznajo na stroških dolgoročnih stanovanjskih kreditov. Banke aprila sicer niso povišale pribitkov k spremenljivim obrestnim meram, a višja vrednost evriborja je kredite precej podražila.

Kredit dražji za 5000 evrov

Poglejmo primerjavo. Za kredit, vreden 100.000 evrov, sklenjen januarja letos je mesečna obveznost ob predpostavki 20-letnega odplačevanja in fiksnem pribitku 1,1 odstotka, znašala 565 evrov, skupni stroški kredita pa približno 37.500 evrov.

Aprila je zaradi višjega evriborja mesečna obveznost pri enakem kreditu 590 evrov oziroma 25 evrov več na mesec. Stroški pa se povzpnejo na dobrih 42.500 evrov. To pomeni, da bo v 20 letih dražji za 5000 evrov. Seveda ob predpostavki, da se evribor ne bi več poviševal oziroma spreminjal.

Dvig evriborja bodo občutili tudi kreditojemalci, ki že odplačujejo stanovanjske kredite, vezane na referenčno obrestno mero. Najprej bodo to občutili tisti, ki se jim je euribor spremenil marca. Kolikšna je oziroma bo spremembe mesečne obveznosti odplačila in s tem stroški, je seveda odvisno od višine kredita, izpogajanega pribitka in preostale dobe odplačila.

Na primer kreditojemalcu, ki mora v šestih letih odplačati še 35.000 evrov kredita (od celote 100.000 evrov) se bo aprila mesečni obrok povišal iz 548 na 554 evrov. Povišanje sicer ni veliko, za preostalo odplačilno dobo pa pomeni, da bo namesto 4425 evrov, plačal 4890 evrov obresti, torej se mu bo neodplačani del kredita podražil za 465 evrov.

Če so bili stroški kreditov, vezani na evribor, januarja že zelo podobni stroškom kreditov s fiksno obrestno mero, pa so zdaj razlike med njimi bistveno večje. Pri posameznih bankah so dražji tudi za 4000 do celo 6600 evrov.

Čeprav euribor raste, pa se v večini bank, ko gre za fiksne obrestne mere, na to še niso odzvali. Le v NLB so obrestno mero aprila v primerjavi z marcem dvignili iz 3,5 na 3,6 odstotka, iz 2,8 na 3,15 odstotka pa so obrestno mero zvišali v UniCredit bank.

Fiksne obrestne mere so za zdaj med 3,10 odstotka pri Deželni banki Slovenije, do 3,6 odstotka pri NLB in Gorenjski banki.

So pa spremembe opazne, če aprilske fiksne obrestne mere primerjamo z januarskimi. Enake obrestne mere sta ohranili le OTP banka in Intesa Sanpaolo. Druge banke pa so jih povišale od 0,1 do 0,35 odstotne točke. V primerjavi z januarjem so krediti s fiksno obrestno mero aprila pri večini bank dražji od 1000 pa vse do skoraj 4700 evrov.

Kakšna je dolgoročna usoda evriborja in s tem cena stanovanjskih kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero, nihče ne more napovedati. Evropska centralna banka na zadnjem marčevskem zasedanju v temeljene obrestne mere ni posegla, kar pa ne pomeni, da ne bo aprila, vse pa je odvisno od svetovnih razmer ter s tem vpliva na inflacijo in gospodarsko rast v območju EU.

Če jih bo zvišala, da bi zajezila napovedano inflacijo in manjšo gospodarsko rast v EU, bo to posledično vplivalo tudi na vrednost evriborja. Najverjetneje bo njegova rast še višja, glede na to, da raste že zdaj, ko temeljne obrestne mere ostajajo nespremenjene.