V nadaljevanju preberite:
- Zadovoljiva kakovost drv, a razlike med ponudniki ostajajo velike — predvsem pri označevanju in količini.
- Ali je paleta res tako velika, kot piše na embalaži?
- Cena ni nujno pokazatelj kakovosti, zato je pri nakupu pomembno preveriti tako mehansko odpornost kot dejansko količino drv na paleti.
Kakovost drv za kurjavo je letos na splošno precej dobra, kar v zadnjih letih ni bilo pravilo, po testu, ki so ga izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, financiralo pa ga je ministrstvo za okolje in prostor, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Izvedli so tudi test peletov, ki je prav tako potrdil dobro kakovost ponudbe.
Testirali so drva iz sedmih palet, ki so jih julija kupili v trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih, dva vzorca so kupili v vrečah in enega v kartonasti škatli. V času nakupa na trgu preprosto ni bilo 10 ponudnikov, ki bi na paletah zagotovili suha drva. Izbrali so drva s premerom od 12 do 16 centimetrov, na petih paletah so bila polena dolžine 33 centimetrov, na dveh pa dolžine 25 centimetrov.
Na testu so ocenjevali mehansko odpornost in označevanje na embalaži in izračunali skupno oceno, pri čemer je mehanska odpornost predstavljala 90 odstotkov, oznake pa 10 odstotkov končne ocene. Podobno kot pri ocenjevanju peletov, so tudi pri drveh k številčni oceni dodali opisne, in sicer odlična, zelo dobra, dobra, zadostna in nezadostna kakovost.
Nepopolno označevanje
Na vrhu je med drvmi na paletah pristal vzorec ponudnika Ogrejem.si (Pros-Bio), oceno najboljša kakovost so podelili še trem vzorcem: Za topel dom, Bioles Horizont in drvadostavanadom.si (Pelikan Bar).
Ko gre za mehansko odpornost, so vsi vzorci na paletah dobili najvišje ocene, pri ocenjevanju, kako so drva označena, pa je bilo precej več pomanjkljivosti, pravijo na ZPS. Zelo dobro oceno za označevanje sta dobila le zmagovalec in tretjeuvrščeni Bioles Horizont. Najslabšo je pri tem merilu dobil vzorec iz Bauhausa, saj na pakiranju ni bilo niti oznake porekla niti drevesne vrste, prav tako ne podatka o vsebnosti vlage in načinu sušenja.
Vlaga ustrezna, plesen le v enem vzorcu
Za uporabnike pa je gotovo razveseljiv podatek, da so vsi vzorci ustrezali zahtevi o deležu vlage. "Naš test je pokazal, da s stališča vsebnosti vode ni razlogov za skrb: pri vseh vzorcih smo z laboratorijskimi analizami izmerili manj kot 20-odstotno vsebnost. Vsi so zato pri tem merilu dobili zelo dobro oceno," navajajo na ZPS.
Najmanjšo vsebnost vode, 10-odstotno, so izmerili pri polenih iz dveh vreč. Med paletami pa je bil najbolj suh prav vzorec iz Bauhausa brez navedbe o vlagi, pri katerem so izmerili 11,1-odstotno vsebnost vode.
Zadovoljivi so tudi rezultati o prisotnosti plesni, saj so znake plesni letos zaznali le na vzorcu ponudnika Biomasa Markun. "Vidne plesni je bilo na manj kot petih odstotkih polen, zato smo vzorec /.../ uvrstili v kakovostni razred A2".
Prisotnost plesni kaže na neustrezne pogoje skladiščenja oziroma ravnanja z lesom, navajajo na ZPS in dodajajo, da morajo biti "drva po sušenju zaščitena pred ponovnim navlaženjem. Če jih hranimo na prostem, naj bodo zaščitena pred padavinami, vendar ne neprodušno zaprta. Za dobro zgorevanje je pomembno, da ostanejo suha tudi po nakupu".
Zmeda pri količinah
Največ zmede vlada pri navedbah o količinah drv na paleti. Stanje na tem področju se po navedbah ZPS ni izboljšalo, čeprav na to težavo opozarjajo že več let. Ni enotne merske enote, ki bi jo uporabljali ponudniki, saj nekateri količino navajajo v kubičnih metrih, drugi v prostorninskih, tretji pa v dimenzijah palete, na primer 1 x 1 x 1,8 m.
"Pri tem ne gre za nepomembno razliko – en kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv. Za potrošnika je primerjava takšnih ponudb precej zapletena, zato bi od ponudnikov pričakovali jasne in poenotene oznake, ki bi potrošnikom omogočile preprosto primerjavo ponudb in zmanjšale možnost nesporazumov glede količine," so jasni na ZPS.
Na paleto z oznako 1,7 prm, tako na ZPS, bi lahko teoretično zložili približno 1,6 prm drv. Pri zmagovalcu testa, Ogrejem.si (Pros-Bio), so jih izmerili 1,58 prm. Paleta ponudnika Biomasa Markun pa je bila označena s količino 1,5 prm, na njej pa je bilo 1,29 prm polen.
In še o cenah
Za paleto so odšteli od 165 do 259 evrov. Izjema je bila manjša paleta, kupljena v Bauhausu, za katero so plačali 106 evrov. "Cene se v primerjavi z lanskim letom niso bistveno spremenile, so pa občutno nižje kot predlani, ko smo za paleto odšteli od 200 do celo 340 evrov".
Drva na paleti so dražja od drv, ki jih manjši lokalni ponudniki prodajajo v razsutem stanju, vendar, kot pravijo na ZPS, pri teh ne moremo pričakovati tako podrobnih informacij, kot jih dobimo pri pakiranih izdelkih. "To ne pomeni, da so lokalno kupljena drva slabša. Nasprotno, pri kakovostnem lokalnem ponudniku lahko dobimo zelo dobra drva, pogosto po ugodnejši ceni, a je težje preveriti, ali dobimo točno to, kar smo pričakovali".
Rezultati testa drv s podrobnejšimi informacijami, so dostopni na spletni strani ZPS.
