Vprašanje plačila izgub, ki jih imajo dobavitelji električne energije zaradi odjemalcev s sončnimi elektrarnami, ki so v shemi net meteringa, ureja zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Po skoraj enem letu, odkar je bil zakon predstavljen javnosti, in po več spremembah, naj bi ga poslanci obravnavali in verjetno tudi sprejeli na decembrski seji državnega zbora. 

Spomnimo. Določilo, na podlagi katerega naj bi se stroški izgub iz naslova net meteringa krili iz zbranih prispevkov za OVE in SPTE, ki jih plačujemo vsi odjemalci električne energije, pa tudi drugih energentov, je bilo zapisano že v prvi različici zakona, ki je v javnost prišla februarja letos. Potem je sledil preobrat, določilo je praktično čez noč konec maja letos iz zakona izginilo s pojasnilom, da so se zato odločili na podlagi koalicijskega dogovarjanja. 

Jeseni pa nova sprememba. Pripravljavci zakona na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so si znova premislili in določilo o pokrivanju izgub dobaviteljem ponovno vrnili v zakon. Zdi se, da je bil tokrat razlog za takšno odločitev pritisk dobaviteljev in želja ministrstva, da reši shemo net meteringa za približno 65.000 lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn.

Naprednejše upravljanje portfeljev

S tem pa se ne strinjajo na Agenciji za energijo. Že maja je direktorica agencije Duška Godina povedala, da je "sporno, da se bodo morebitne izgube dobaviteljev pokrivale iz prispevka za obnovljive vire energije; to je sporno tako zaradi narave prispevka, ki ne bi smel biti namenjen temu, in tudi glede na to, da ga plačujejo odjemalci, ki teh odstopanj ne povzročajo".

Zdaj, ko je zakon tik pred sprejetjem, pa so bili v agenciji še bolj konkretni. Kot so povedali za Naš stik, izdajatelj katerega je Eles, se s finančnimi nadomestili države oziroma subvencijami "ohranja odsotnost ključnih signalov, ki bi dobavitelje na 'naraven' način spodbujali k naprednejšemu upravljanju svojih portfeljev".

Nedovoljena državna pomoč

Če kompenzacije ne bodo temeljile na dejanskih stroških, temveč na simuliranih teoretičnih stroških (npr. nabava na trgih za dan vnaprej ali znotraj dneva), bi po mnenju agencije "tovrstna pomoč lahko pomenila tudi nedovoljeno državno pomoč".

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo pokrivanje stroškov dobaviteljev za leto 2025 zahtevalo 21 milijonov evrov. Kot je navedeno v zakonu, naj bi višino nadomestila namreč izračunali na podlagi vsote razlik med vrednostjo prevzete in oddane energije, pri čemer se upošteva indeks cene pri trgovanju za dan vnaprej.

Kot poroča Naš stik, so na agenciji skeptični: "Simulacija za oceno MOPE temelji na teoretičnem scenariju, v katerem dobavitelji energijo za samooskrbne odjemalce zagotavljajo izključno prek trgov za dan vnaprej in znotraj dneva. Ker ta scenarij ni realen, finančna nadomestila, ki bi temeljila na njem, niso ustrezna. Takšna simulacija ne more zanesljivo prikazati rezultatov portfeljev, saj ne upošteva nabavnih strategij posameznih dobaviteljev in njihove sposobnosti upravljanja viškov energije".

Foto: Profimedia sončna elektrarna V agenciji pravijo še, da imajo dobavitelji na strošek, povezan z dobavo energije odjemalcem v stari shemi net meteringa, določen vpliv in ga lahko precej znižajo, saj je viške energije v določenem obsegu ob naprednejšem napovedovanju porabe oziroma proizvodnje možno upravljati znotraj bilančne skupine. "Preostali del stroška, ki se mu dobavitelj ne more izogniti niti z optimizacijo portfelja samooskrbnih odjemalcev, bi lahko – če bi to sploh bilo potrebno – preprosto pokril s korekcijo cen dobave na ravni celotnega portfelja."

To bi sicer pomenilo zvišanje cen električne energije za končne odjemalce, vendar bi bilo po navedbah iz agencije to zvišanje zanemarljivo. "Odsotnost zunanjih nadomestil oziroma subvencij s strani države pa bi spodbujala konkurenčnost na trgu in digitalizacijo dobaviteljev". 

Predlagana alternativna pot ima, kot še pravijo na agenciji, veliko prednosti, njena edina "slabost" pa je zgolj potencialno in zanemarljivo povišanje cen za končne odjemalce.

dezurni@styria-media.si