Nenaden preobrat pri pokrivanju izgub dobaviteljev

Pred 14 dnevi smo poročali o noveli zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), v kateri so bila tudi določila, da bodo dobavitelji električne energije vse izgube, ki jih povzročajo samooskrbne sončne elektrarne (SSE) iz sheme net metering, dobili povrnjene, smo od bralcev dobili precej odzivov, ki določilom zakona milo rečeno niso bili naklonjeni. 

"Država bo desetine milijonov namenila za pokrivanje izgub dobaviteljev električne energije, učinka pa ne bo nobenega, le približno 60.000 privilegiranih odjemalcev bo uživalo v sistemu, v katerem zanje ne bo razlike v ceni elektrike podnevi in ponoči, pozimi ali poleti," je napisal eden od bralcev. 

Povprečni odjemalec ustvari od 300 do 400 evrov izgub na leto

Denar za pokrivanje izgub naj bi prišel iz prispevka OVE, ki ga vsi odjemalci plačujemo na položnicah za električno energijo. Tako bi izgube plačevali vsi, no, ne vsi saj lastniki sončnih elektrarn za samooskrbo, ki imajo net metering, tega prispevka sploh ne plačujejo, razen če imajo manko elektrike. 

Po podatkih ministrstva za okolje in prostor (MOPE) so lani lastniki SSE (net metering) skupaj ustvarili približno 21 milijonov evrov izgub, kar je po navedbah dobaviteljev nevzdržno. V prihodnjih letih pričakujejo, da bodo letne izgube še večje. 

Povprečni odjemalec s SSE na leto ustvari od 300 do 400 evrov izgube, ki jo nosi dobavitelj, s katerim ima sklenjeno pogodbo, pravijo v Petrolu. 

Z določili zakona se ne strinjajo niti v Agenciji za energijo. Vsak naj bi sam plačal stroške oziroma izgubo, ki jo povzroči z odjemom in dodajo električne energije, pravi direktorica agencije Duška Godina in doda, bi se "stroški oziroma tveganja dobavitelja, povezana z nakupom in prodajo električne energije, morala odraziti v končni ceni energije. Treba je slediti načelu, da naj stroške nosi tisti, ki jih povzroča, in sicer tako pri kompenzaciji izgub iz trgovanja z energijo (viški/primanjkljaji) kot pri uporabi oz. obremenitvi omrežja". 

Tako pa bi breme izgub, ki nastanejo dobaviteljem zaradi njihovih odjemalcev v shemi net-meteringa, nosili odjemalci, ki s temi stroški nimajo popolnoma nič.

Še posebej pa je po njenih besedah "sporno, da se bodo morebitne izgube dobaviteljev pokrivale iz prispevka za obnovljive vire energije; to je sporno tako zaradi narave prispevka, ki ne bi smel biti namenjen temu, in tudi glede na to, da ga plačujejo odjemalci, ki teh odstopanj ne povzročajo".

Na MOPE so novelo zagovarjali

Na naša vprašanja in pomisleke bralcev so se odzvali tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer so novelo zakona pripravili. Njihovo glavno sporočilo je bilo, da se s tem, da bi vsak kril svojo izgubo, ne strinjajo. "Če bi odjemalci z net meteringom tako izračunane izgube krili sami, bi to pomenilo dejansko ukinitev koncepta net meteringa, kar pa bi bilo do teh odjemalcev zelo nepošteno, vsaj dokler si s koristmi net meteringa ne povrnejo stroškov investicije. Letna korist teh odjemalcev, ki jo imajo od precej visoke investicije v fotovoltaiko, je namreč natančno višina te izgube, plus neplačevanje dela omrežnine za iz omrežja prevzeto energijo, ki je pri večini teh odjemalcev na letnem nivoju precej blizu ničle, v vsakem primeru pa bistveno nižja od dejansko iz omrežja prevzete energije".

Potem pa preobrat, dobavitelji ne bodo dobili nič

Še preden nam je članek uspelo objaviti, je sledil preobrat. Iz MOPE so nam sporočili, da so vsa določila, ki se nanašajo na pokrivanje izgub dobaviteljev, iz zakona izbrisali. Na vprašanje, zakaj ta nenadna sprememba, pa so odgovorili: "Sprememba je bila dogovorjena v okviru koalicijskega usklajevanja".

Dobavitelji se za poplačilo izgub z davkoplačevalskim denarjem, natančneje iz sredstev prispevka OVE, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije, če sončno elektrarno imamo ali ne, če izgube ustvarjamo ali ne, lahko obrišejo pod nosom. 

Kaj sledi, ni znano, na MOPE pa pravijo, da "ravnanj dobaviteljev ne moremo prejudicirati, predvidevamo pa, da bodo njihova ravnanja različna. Verjetno tudi glede na njihove odjemalce, ki imajo zelo različne profile porabe in proizvodnje."

Dobavitelji lahko zaračunajo dejanske izgube

Dobavitelji lahko tudi v prihodnje izgube krijejo sami, lahko jih odjemalcem s SSE (net metering) zaračunajo, lahko pa se odločijo za kakšne drugačne pogoje pogodbenega razmerja, na primer obvezen nakup hranilnika.  

Ob tem spomnimo, da je agencija lani jeseni dobavitelju SunContract prepovedala zaračunavanje odstopanj (izgub) odjemalcem s SSE. Vendar je v njeni odločbi pomembna podrobnost, ki je bila spregledana. Agencija je prepovedala le zaračunavanje mesečnega pavšala, torej enakega stroška iz naslova izgub vsem odjemalcem s SSE ne glede na to, koliko dejanskih izgub je povzročil posamezni odjemalec. Vsi bi namreč plačali enako, in tega agencija ne dovoljuje. 

"Kar pa ne pomeni, da teh stroškov dobavitelj ne sme zaračunati. Navedeno je lahko predmet dogovora med njim in odjemalcem, nikakor pa ne sme biti kot pavšalni znesek zaračunan vsem enako," pravi Godina. 

Torej bi se dobavitelji lahko odločili za poslovno politiko, po kateri bi posameznemu odjemalcu zaračunali točno toliko izgube, ki je s svojim odjemom in oddajo električne energije povzroča. 

Zakaj izgube nastajajo?

Poglejmo, zakaj izgube sploh nastanejo, ob tem pa poudarimo, da to velja le za SSE, ki spadajo v shemo net meteringa. Ta je bil namreč zasnovan tako, da lastnika SSE zanimajo le količine oddane in prevzete električne energije /kWh za kWh), kakšna je cena, pa zanj ni pomembno, vse dokler na leto v omrežje odda več energije, kot jo iz omrežja prejme. 

Nastanek izgub so nam slikovito pojasnili v podjetju SunContract. V koledarskem letu 2024 je odjemalec Janez Korenjak v omrežje oddal 10 MWh električne energije, iz omrežja pa odvzel 9 MWh, kar pomeni 1 MWh viška. Povprečna cena, po kateri je dobavitelj na energetski borzi prodal električno energijo, proizvedeno v napravi za samooskrbo, je znašala približno 53 evrov/MWh. Povprečna cena, po kateri je kupil električno energijo za potrebe odjema Janeza Korenjaka (z upoštevanjem stroškov odstopanj), pa je bila približno 110 evrov/MWh.

SunContract je za 9 MWh električne energije, dobavljene Janezu Korenjaku, plačal 990 evrov (9 MWh × 110 EUR/MWh), za 10 MWh električne energije, ki jo je Janez Korenjak oddal v omrežje, pa je prejel 530 evrov (10 MWh × 53 EUR/MWh). 

"Celoten prihodek od prodaje 10 MWh je bil porabljen za nakup 9 MWh električne energije v obdobju, ko je Janez Korenjak odjemal energijo iz omrežja (zjutraj, zvečer, ponoči ali ob manj sončnih dneh), ko so bile cene na borzi več kot 2-kratnik cene, kot v sončnih urah. Kljub prodaji 10 MWh električne energije je SunContract zaradi višjih cen električne energije v času odjema pri odjemalcu Janezu Korenjaku v letu 2024 ustvaril izgubo v višini približno 460 evrov, poleg tega pa je odjemalcu priznal tudi 1 MWh viškov, s katerimi ta lahko prosto razpolaga," pravijo v podjetju.  

Izgube so različne, odvisno od navad odjemalca

Različni odjemalci s SSE pa povzročajo različne izgube. Na to je v odzivu opozoril tudi bralec. "Odjemalec, ki ima ob ustrezno majhni (da pretežen del leta nima kopice viškov, oddanih v omrežje) elektrarni prigrajen ustrezen baterijski hranilnik, in odjemalec, ki veliko večino s soncem proizvedene elektrike že poleti sproti porablja sam, ustvarita bistveno manj viškov in s tem izgub kot odjemalec, ki ima zaradi predimenzionirane SE poleti ogromno viškov, baterijskega hranilnika pa nima".

Prvi in drugi samooskrbni odjemalec dobavitelju povzročata malo stroškov iz naslova izravnave (če sploh kaj), tretji pa močno izstopa, saj večino svoje letne proizvodnje porabi pozimi, ko je cena elektrike visoka, večinoma pa proizvedena iz fosilnih virov. 

Da so nekateri samooskrbni odjemalci neracionalni pri porabi elektrike, so že pred časom za Žurnal24 povedali elektrooperaterji. Po ocenah nekaterih je kar 70 odstotkov hišnih sončnih elektrarn predimenzioniranih, kar pomeni, da pozimi gospodinjstva na silo porabljajo elektriko. In takrat je cena elektrike, ki jim jo mora zagotoviti dobavitelj visoka, izgube dobaviteljev pa zaradi tega večje. 

Kako dobavitelji unovčijo viške elektrike

Čeprav dobavitelji od odjemalcev s SSE prevzemajo viške elektrike, ki jih lahko na trgu prodajo, ti viški očitno ne pokrijejo celotnih izgub, temveč jih, kot je prikazno na primeru namišljenega odjemalca dobavitelja SunContract, zgolj blažijo. 

Nekateri dobavitelji viške v različnih oblikah lastnikom SSE tudi vrnejo, drugi jih prevzamejo neodplačno, vsi pa jih prodajo. V Energiji plus jih od odjemalcev odkupijo, v ECE lahko odjemalci viške koristijo na drugem merilnem mestu, lahko pa se odločijo za popust na servisno-vzdrževalno storitev za njihovo elektrarno ali za bon za popust za nakup v spletni trgovini ECE.

Viški in njihova cena so poslovna skrivnost

Koliko je na leto teh viškov, dobavitelji ne razkrivajo, saj gre, kot navajajo vsi po vrsti, za poslovno skrivnost. Tako tudi ni znano, koliko za te viške iztržijo oziroma kolikšen del jih prodajo po pozitivni in koliko po negativni ceni. 

Izvedeli smo le, da je število ur na leto, ko je cena električne energije na borzi negativna, iz leta v leto več. Leta 2023 jih je bilo 96 primerov negativnih cen, lani se je število povečalo na 219 primerov, v prvih štirih letošnjih mesecih pa so zabeležili že 103 primere negativnih cen, navajajo v Petrolu.

To pomeni, da bodo SSE (net metering) vsako leto ustvarile več izgub. 

Po mnenju ministrstva je lahko letnih izgub, ki jih utrpijo dobavitelji manj, "če bodo odjemalci povečali sočasnost porabe in odjema z uporabo baterij." A pri tem v zraku visi vprašanje, zakaj bi se odjemalci odločili za dodatno naložbo v hranilnik električne energije, če jim sistem, tak kot je, ustreza.

katarina.n.mal@styria-media.si