Ena velikih novosti je najem hiške z možnostjo kasnejšega odkupa. 

Od mizarstva do modularnih hiš. To je velik preskok, že proizvodne kapacitete se spremenijo. Kako ste sploh prišli na idejo, da greste v nekaj tako velikega?

Ne bi rekel, da je bila to tako prelomna ideja oziroma odločitev, da bi rekli, zdaj bomo pa kar s tem začeli. To se je zgodilo organsko. Podjetje je vstopilo v 62. leto, torej imamo 61 let tradicije, in vseskozi si v nekem gibanju, čutiš trg, se pogovarjaš z ljudmi. Leto 2008, ko je udarila gospodarska kriza, nas je zelo zaznamovalo. Takrat je celotni asortima, ki je bil prej 40 let aktualen, padel v vodo. Razne letvice, mize, klopi za vrtove ... arhitektura se je zamenjala. Ljudje niso več sami gradili, ampak so začeli kupovati na ključ. 

Foto: Anže Petkovšek Jaka Hrovat

Takrat se je oče specializiral za leseno zunanjo opremo, ograje, terase, pergole itd. Sam sem se priključil leta 2012 in takrat sva v bistvu bila že pred idejo, da bi naredila vrtno hiško, takšno moderno. Ko sem se pridružil, sva imela dovolj energije, časa, da sva naredila prvo in jo dala na splet. Kovinska konstrukcija, sibirski macesen, "spimpani" detajli in se je prodala. Pa smo naredili še drugo in se je prodala. Pa so prišla povpraševanja, vsaka je bila malo drugačna, individualna.

No, in tako se je nabralo zdaj prek 800 hiš v 12 letih. Na tej poti se učiš, ne samo narediti izdelka, saj znanje je bilo tu že prej. Učiš se procesov, učiš se grajenja ekipe, učiš se postaviti oddelke, razdeliti odgovornosti med ljudi, vse te stvari. In ko imaš enkrat procese do te mere postavljene, potem tudi dobivaš pogum. Nato smo se odločili, da bomo naredili tudi izolirano vrtno hiško, vrtno hiško s pergolo v enem kompleksu, pa vrtno savno. In to se je vse enkrat prvič zgodilo. Znanje pa se vseskozi akumulira znotraj podjetja. In jaz sem imel od nekdaj željo, da bi delali stanovanjske hiše, ampak se je ta ideja zdela dolgo časa nedosegljiva. Zakaj sem imel to idejo, dolgo časa niti nisem vedel. No, zdelo se mi je, da je to nekaj, kar bi osmislilo vse, kar do zdaj delamo. In prvič, da smo si upali narediti stanovanjsko hišo, je bilo pred štirimi leti.

Foto: Anže Petkovšek Jaka Hrovat

Tedaj sem rekel, zdaj je pa dovolj, zdaj pa mislim, da smo pripravljeni. Infrastruktura ni bila pripravljena niti približno, še danes ni. Z infrastrukturo imamo kar izzive, ampak znanja je bilo dovolj, da smo rekli, dajmo. In sem dobil prvega kupca za modularno hišo, narejeno v bistvu na enak način kot vrtne hiše, le da smo izolirali sestav in naredili lesen skelet. In ta stvar je stekla, ekipa je sestavila hiško, ki funkcionira, stranka je bila zadovoljna.

Katere so bile najtežje začetne ovire, porodni krči pri razvoju modularne hiše, kaj je bila tista glavna težava?

Miselnost. Da ljudje verjamejo, da to zmoremo. To je bila največja ovira.

Znotraj vaše ekipe?

Interno, zagotovo, ker povpraševanja so bila. In večinoma smo rekli, saj mi pa tega ne delamo, to so pa že mobilne hiške in tako naprej. In ko imaš to temo večkrat na mizi, potem enkrat prideš do točke, ko pa smo sklepčni, pa rečemo: no, dajmo narediti. In smo naredili, kar ti da krila za naprej. Še vedno so omejitve npr. kakšne dimenzije, do kam lahko sežemo s personalizacijo, vse te stvari, ampak vsaka nadaljnja hiša nam tukaj odpre dodatna vrata, ker gremo na "ziher". Želimo si, da je vsak izdelek, ki ga damo od sebe, dober.

Če se dotakneva same modularne hiške, omenili ste mobilne hiške. Treba je razjasniti, da to ni mobilna hiška. Modularna hiška nima povezave z mobilno hiško. Če jo primerjamo s klasično zidano ali pa z montažno hišo, ki jo ponujajo večji proizvajalci, v čem se ta modularna hiša razlikuje od klasične ali montažne?

Zelo pomembno vprašanje. Zelo velikokrat nas zamenjujejo z mobilno hiško. Zato, ker je pač hiša majhna, ker jo pripeljemo že narejeno. Mobilna hiška je ... ta fraza se je uveljavila v turizmu, češ, neka hiška narejena iz kontejnerja, v katero greš poleti dva tedna na dopust v kamp. Takšna hiška je narejena s fokusom, da je čim cenejša, ob tem ni pomembna uporabniška izkušnja, ker po dveh tednih jo tako ali tako vsak zapusti.

Pozimi se noter ne biva in je pomembno zgolj, da je poceni, da jo kamp čim hitreje amortizira. Kar pa mi delamo, se pravi, modularna hiša, pa je nek nov izraz, ki ga želimo mi kot pionirji v Sloveniji nekako pozicionirati, da je to stanovanjska hiša, ki pa jo pripeljemo v celoti narejeno.

In to pomeni beseda modularna. Se pravi, da mi naredimo hišo iz enega, dveh, treh modulov in jo v celoti narejeno pripeljemo na lokacijo in jo tam samo zložimo skupaj. Gre za tehnologijo, ki je zelo podobna kot pri montažnih hišah. In tudi izolativnost je praktično enaka. Naš osnovni sestav dosega nizko energijski standard.

Za vašo hišo bi lahko kupec dobil zeleni kredit na banki?

Absolutno, za tisto, ki dosega pasivni standard.

Izpostavljate, da je pridobitev gradbenega dovoljenja hitrejša in enostavnejša. Zakaj in koliko hitreje gre proces za postavitev take hiše v primerjavi s klasično gradnjo?

Gradbeno dovoljenje po tradicionalni poti poteka tako, da prideš do arhitekta, mu rečeš, jaz bi imel hišo, pa jo skupaj rišeta in sanjata, pa spreminjata izrise in tako naprej. In ta faza načrtovanja običajno traja od tri mesece do enega leta. To fazo mi v komunikaciji s stranko lahko naredimo v dveh dneh. Ker dejansko ima stranka kompetentnega sogovornika, ne samo idejno, ampak tudi kaj se da narediti, kje pa so tehnične omejitve. Naši načrti izhajajo iz tipskih izhodišč, ki jih imamo na spletni strani. In iz tistega potem lahko naredimo personalizacijo do neke mere in ta korak steče bistveno hitreje. Ko pa imamo enkrat določeno, kakšna bo hiša, je pa spet tradicionalna pot, da arhitekt iz nič izriše DGD in PZI.

V našem primeru imamo mi načrte narejene in za DGD dejansko arhitekt rabi samo izvoziti tiste datoteke, ki jih mi že imamo, in tisto mapico, ki jo dobi upravna enota na mizi, so pravzaprav samo izvozi datoteke, ki so pri nas že v 3D, obstajajo kot delavniški načrt. Pri zidani hiši je PZI v 2D še vedno praksa, kar je iskreno povedano žalostno. Tisto se riše pol leta, te mape pa nihče nikoli ne gleda, še vedno potem na gradbišču funkcionira kmečka pamet. Tudi pri montažnih hišah sem presenečen, koliko proizvajalcev še vedno riše v AutoCAD-u v 2D, ker je potem še vedno veliko prepisovanja za arhitekta.

Foto: Anže Petkovšek Jaka Hrovat

Mi delamo v SolidWorksu, kar je v osnovi strojniški program. Smo praktično edini, vsaj kot jaz vem, da rišemo hiše v SolidWorksu. Ampak posledično se tukaj da izvoziti, kar želiš. Tu arhitektu daš 3D načrt, ki ima noter ne le izgled hiše, pač pa tudi elektro, strojne instalacije, točno konkretno vrisana okna, vrata, takšna, kot se bodo gradila, ne samo idejno vrisana, pa okenske police, vse do zadnjega vijaka, podkonstrukcije, tako kot jih mi fizično tukaj delamo. Delavniški načrt je narejen za proizvodnjo. In to je vse ena datoteka, ki pokriva vse oddelke. Za arhitekta, za gradbeno dovoljenje, za proizvodnjo, za stranko, da si vizualno predstavlja. In tu je stvar pospešena. Kar se pa tiče tistega dela z upravno enoto, ni bližnjic. Velika bližnjica je v tem primeru torej priprava dokumentacije do tja. Takšna hiša še vedno potrebuje polno gradbeno dovoljenje z vsemi soglasji, mnenji in tako naprej.

Ampak je verjetno vse skupaj odvisno tudi od občine do občine? Opažate kakšne razlike?

Državni aparat je zelo kronično neučinkovit in zbirokratiziran. V tolažbo lahko povem, da drugje po Evropi, v razvitejših državah, ni nič boljše. Je pa lahko bistveno slabše tudi. Tako da pač smo nekje v nekem povprečju, se mi zdi. In tukaj je problem, ker je zaradi upoštevanja nešteto dejavnikov, o gradbeni zakonodaji, ta proces dolg.

V Sloveniji govorimo o veliki stanovanjski problematiki, pomanjkanju vsega tako nakupnih kot najemniških stanovanj, hkrati imamo pa zelo dolge procese, da se sploh nekaj začne graditi. 

Največje ozko grlo v vsem tem procesu, ko se posameznik odloči, da bi imel hišo, pa do dne, ko se noter vseli, je to, da najdlje traja dokumentacija. Mi hišo od takrat, ko ima stranka gradbeno dovoljenje, naredimo najkasneje v štirih mesecih. Od tega jo fizično sestavljamo mesec, mesec in pol, do takrat pa rišemo načrte in izbiramo materiale. Postavitev pa je izvedena od enega do štirih dni, odvisno od tega, kako velika je hiša.

Ali pri vaših hišah velja omejitev, so možne zgolj pritlične hiše?

Naš cilj je, da so pritlične. Naj pojasnim našo filozofijo, da imava dobro osnovo. Mi zagovarjamo, da za srečno življenje ne potrebuješ velike hiše, ker ljudje, ki so nekako našli svoj notranji mir, ki se ne hranijo z zunanjo potrditvijo in vedno več je takšnih ljudi, ki so mogoče tudi zavestno izstopili iz te podganje dirke, del katere smo do neke mere vsi, in ugotovili, da za srečo ne potrebuješ veliko. Potrebuješ stanovanje, velikost stanovanja v bloku za dve osebi do 50 kvadratov, za štiričlansko družino največ do 100 kvadratov, pa raje reciva do 80. In hiše te velikosti je možno graditi v modularni tehnologiji, hkrati je možno veliko stvari poenostavljati. Posledično so tudi hiše lahko cenovno dostopne. Preferiramo pritlično zato, da je dober "price performance" (razmerje med ceno in zmogljivostjo, op. p.), ker druga etaža, sploh če je streha dvokapna, včasih iracionalno dvigne ceno.

Kakšne module standardno ponujate? Rekli ste, da imate že neke predpripravljene module, verjetno jih tudi sestavljate skupaj. O kakšni kvadraturi govorimo za začetek, pa recimo o maksimalni kvadraturi, s katero ste se srečali?

Največ hiš naredimo v velikosti 40, 50, 60 kvadratov. Tukaj je tudi naša ciljna skupina in s tem na tej kvadraturi se z največ ljudmi poistovetimo. Marca letos smo naredili tudi eno 9 krat 9 metrov, se pravi strehe okoli 90 kvadratov. Ta je bila že kar velika. Najmanjša ima bruto 20 kvadratov, neto še manj, in je v bistvu kot neka garsonjera (to smo si ogledali tudi po intervjuju, saj je bila razstavljena na dvorišču, op. a.). Definitivno so stranke tiste, ki pridejo do nas, primarno pridejo zato, ker jim zavibrira zgodba in energija, ki jo dajemo od sebe.

Cena na kvadratni meter, o kakšni okvirni ceni govorimo?

Začetna, govorim o izvedbi na ključ, je približno 2000 evrov na kvadratni meter. Se pravi: 50 kvadratov je nekje 100.000 evrov. Tudi več in večinoma je kakšen evro več, če stranka izbere kakšne boljše materiale, recimo, da izbere parket namesto vinila, tudi odvisno kakšen tip ogrevanja izbere, v osnovi imamo električno talno gretje. Cena je odvisno tudi od tega, koliko je oken, koliko je steklenih površin. Vse to potem vpliva na ceno.

Ampak še vedno v primerjavi s klasično gradnjo je to precej cenejše ...

Tukaj je tudi mogoče en predsodek, ki ga večina ljudi ima. Če damo na tehtnico realne cene v gradbeništvu, je to ugodno. Če pa damo cene v gradbeništvu pred petimi leti, se pa zdi to zelo drago. In v teh par letih je marsikdo izgubil občutek za denar, koliko se danes plačuje materiale, koliko se danes plačuje ljudi v proizvodnji, v projektivi in tako naprej. In posledično je tudi izdelek danes dražji zaradi inflacije. Tako da na prvi pogled se marsikomu sliši drago, ampak dejansko je, če pogledaš, koliko trenutno stane zidana hiša ali pa stanovanje v bloku, vidiš, da je poceni.

Če se dotakneva kakovosti materialov, gre za lesen skelet, dobro izolacijo. Eno od vprašanj, ki si ga zastavlja potencialni kupec, je to, ali je hiša varna v primeru vetra, poplav in drugih vremenskih pojavov? 

Hiša statično mora ustrezati vsej gradbeni zakonodaji in v vsakem primeru temu zadošča. Mi gremo radi malo nad mejo, zato da smo pri sebi mirni. Del DGD-ja so vse te lastnosti, ki jih arhitektu daš za gradbeno dovoljenje. In če slučajno kakšna točka ne ustreza zakonodaji, dobimo tam rdečo luč. Tako da to ni stvar naše izbire, to je dejansko stvar tudi zunanjih avtoritet, ki to potrdijo.

Statično je vse preračunano, toplotne vrednosti so preračunane. Tiste stvari, ki jih sami vgrajujemo, sta teorija in praksa pokazali, da vse "štima". So pa še priložnosti za izboljšave, vedno so. Ampak ravno zato, ker imamo standardizacijo narejeno, ker imamo nekako delno omejen izbor komponent, se nam v proizvodnji sestavni deli ponavljajo in posledično lahko dvigujemo kakovost in tudi izobražujemo ljudi, da vsakič naredijo majčkeno boljše. Pri zidani hiši se to ne da, ker je preveč personalizacije.

Kakšna je vaša ciljna skupina? Dejali ste, 40–60 kvadratov je najpogostejši izbor. So to mladi pari ali so to že upokojenci, ki ne potrebujejo več veliko, ali je to mešanica vsega?

Sam zagovarjam, da gradimo domove za svobodne ljudi. Torej v naši ciljni publiki so vsi tisti, ki so svobodni. Svobodni pomeni, da niso obremenjeni z zunanjim svetom, z zunanjimi dejavniki in so pomirjeni s tem, da lahko na robu vasi nekje v sožitju z naravo živijo v majhni hiški. Kdorkoli, ne glede na starost, ne glede na status, se lahko s tem poistoveti. Največkrat pa se sicer ujamemo z recimo starejšimi pari, kjer so otroci že odšli, ali pa z mladimi pari, ki še nimajo otrok oziroma so v pričakovanju, in je to zanje neka prehodna faza, ki se da potem tudi modularno rešiti s prizidkom. Imamo pa tudi ljudi, ki živijo sami. Letos smo imeli dva primera: eni gospe je mož umrl, ena gospa pa je ločena in je iskala nov dom.

Kje se pa pogosteje odločajo za vaše modularne hiše: Je to mesto ali podeželje ali je neka mešanica, pol-pol npr.?

Tisti, ki nimajo lastne parcele, in jo kupujejo, je do zdaj bilo vedno podeželje. In tako je prav. Nekateri že imajo parcele od prej v lasti in tam se niti ne sprašuješ, ali je v redu ali ne, greš na tisto parcelo in poskusiš spraviti čez gradbeno dovoljenje.

Omenili ste, da se da module kasneje dodati, če v startu finance ne dopuščajo večje investicije? Za to poskrbite vi. Kaj pa, če se stranka sama odloči, da bo nekaj dozidala, je to mogoče?

Seveda raje vidimo, da to naredimo mi, čeprav moram iskreno povedati, vsak nenačrtovan poseg ni enak, kot če vemo vnaprej, da bo do tega posega prišlo. Če se na primer vnaprej ve, da bo v bodoče prišla dodatna otroška soba, pisarna ali savna, mi že vnaprej pustimo v skeletu odprtino. Vse je zaprto in izolirano, ampak ko bomo delali preboj, poskrbimo, da tam ni ravno steber. In tisti preboj potem lahko varno naredimo. Sam prizidek pa prislonimo zraven, ga od zunaj zatesnimo, kar se tiče vode in zrakotesnosti, toplotno pa vmes na spoju naredimo. Tako smo recimo naredili tudi lansko leto prizidek k zidani stanovanjski hiši, kjer je bil isti problem, ker je družina potrebovala dodatno otroško sobo in smo dobesedno modularni del naslonili zraven.

Kako ljudje sprejemajo vaš koncept v Sloveniji? Se vam zdi, da so odprti za to, bi si želeli še več razumevanja oz. posluha za naravne materiale?

Zelo pozitivno. Zame je velika potrditev, da je ta smer prava. Pridejo pa zraven raznorazna vprašanja. Največkrat, čeprav me čudi to vprašanje, me ljudje vprašajo, ali ta hiša potrebuje gradbeno dovoljenje. Ja, saj ni nič drugače, to je še vedno stanovanjska hiša. Bolj me čudi to, da se ga ljudje hočejo izogniti, ker ni noben bavbav. Pojdi na upravno enoto, pa ga pridobi, saj boš čez pol leta kasneje v hiši, pa boš celo življenje mirno spal. To je recimo eno vprašanje, ki velikokrat pride zraven. Drugo vprašanje oziroma pomislek je, da nas primerjajo z mobilnimi hiškami, zato stalno pojasnjujemo, zakaj mi nismo mobilna hiška. Dajte nas primerjati z montažno hišo, dajte nas primerjati z zidano hišo, da bo neka realna primerjava, ker je tudi namembnost druga. Mobilna hiška je za turizem, pogojno mogoče za neko vikendico. To, kar mi delamo, je za stalno bivanje.

Kakšna je pričakovana življenjska doba hiš in kakšno garancijo dajete na hiše?

Življenjska doba je ob primernem vzdrževanju neomejena. Vzdrževanje je podobno kot pri montažni ali zidani hiši. Čez 20 do 30 let je treba obnoviti fasado, zamenjati okna, vrata, če so dotrajana, zamenjati streho, če je seveda dotrajana. Če za to poskrbimo, da voda ne zamaka v skelet hiše, potem je neomejen rok trajanja. Saj obstajajo lesene hiše, stare 200 in več let in so še čisto v redu, ampak so bile pravilno narejene in vzdrževane. Tu velja isto. Garancija pa je 30 let na konstrukcijo, 10 let na tesnost strehe in dve leti splošne garancije.

Govorila sva o Sloveniji, vem pa, da se poskušate oziroma ste se že prebili na nekatere druge trge v tujini. Kateri trgi so to, če nam lahko zaupate in mogoče kam še načrtujete širitev?

Glavni fokus oziroma kjer se je tudi ta zgodba začela, je seveda Slovenija. Menim, da je dovolj velika, da kot podjetje prosperiramo v tej panogi. Smo pa istočasno pred skoraj tremi leti dobili poslovnega partnerja v Švici, s katerim smo intenzivno pripravljali temelje, od spletne strani, konfiguratorja, promocijski material, nakup parcele, gradbeno dovoljenje za postavitev vzorčne hiše in končno smo pred mesecem dni postavitili to vzorčno hišo v Švici. Zdaj imamo tam teren v celoti pripravljen in računamo, da se bo ista zgodba začela odvijati tudi v Švici. Torej modularne hiše, dom za svobodne ljudi, enaka zgodba. V Avstriji in Nemčiji smo že prisotni, ampak vse vodimo neposredno tukaj iz Slovenije.

Ko ste postavili vzorčno hiško v Švici, ste, če sem si prav zapomnil, zapisali, da so domačini iz nje odhajali odprtih ust, v smislu aha, glejte, to je pa z Balkana, ampak je zelo dobro narejeno. Kakšni so bili v Švici odzivi ljudi, ki so prišli na ogled hiše?

Takole bom povedal: z Markom Lukićem iz Lumarja sva kolega. In nekega dne sem bil pri njem na izobraževanju, kako njihovo podjetje funkcionira. Sprejel me je odprtih rok in rekel: Jaka, pridi, pripelji ekipo, učite se, kako mi delamo, zato da boste znali. In dejal mi je: Slovenci delamo najboljše hiše na svetu, ampak se tega ne zavedamo. Zakaj? Ker smo nekako iz dveh svetov. Vedno smo bili po eni strani Balkanci, pa bliže vzhodni Evropi, pa nerazviti del. Po drugi strani smo bili večinoma pod avstro-ogrsko, nemško "komando" in tudi če smo bili podrejeni, smo se učili kakovosti. In trenutno smo v Evropi, si upam trditi, najboljše razmerje med kakovostjo in ceno oziroma smo med najboljšimi in smo najcenejši zaenkrat.

Torej če gledamo tisti "top" segment, kjer je vse narejeno v piko, noben narod ne naredi cenejše kot mi. Je pa res, da je to posledica tudi plač, ki jih tu imamo. S tem ko standard raste, bo tudi to izvodenelo, oziroma moramo začeti kritično povečevati učinkovitost, da bomo ostali v tej poziciji. Težava v Sloveniji je jezik, ker ga tujci ne razumejo. Redko kdo govori nemško, francosko in tako naprej, da bi šel v tujino.

In tukaj je ta bariera, kjer je vstop na nek tuji trg težji. Slovenija je majhna, kar pomeni majhen trg, majhna prodaja, malo kapitala. Da vstopiš na nemški trg, potrebuješ milijone in to je za neko slovensko družinsko majhno podjetje zelo težko. In zato tujci ne vedo, kako dobri smo. Tudi Lumar je imel enake težave, dokler se niso res po zelo žuljavi poti uveljavili na nemških trgih, da so ljudje videli po številnih potrditvah in si rekli: pa saj sploh niso slabi, vrhunski so. In v Švici, ko smo mi to pripeljali in ko smo se še pogovarjali za sodelovanje, tam je bila pred nami ena zgodba sodelovanja s Poljaki, ki se ni izšla. 

Ni se izšlo, izdelek je bil poceni, ni bil nikoli niti dokončan, niti ni bil dobro narejen in tista zgodba je padla v vodo. Potem smo prišli zraven mi, ki pa smo bili primerni. In če se na ulici zapleteš v gostilniško debato, so gor za Poljake vsi mnenja, da pojdi stran, da to ni v redu, nasploh za vzhodni del Evrope, za Slovence pa so mnenja deljena. Nekateri že rečejo: aha Slovenija, ti si v redu ali pa rečejo, a Slovenija, to je Balkan. In zanimivo je potem, ko ti ljudje enkrat vidijo izdelek v živo, in jih opazuješ, in ko stopi noter, pa reče: das ist gut (to je dobro, op. p.)! 

In to je tudi za nas tista pomiritev, ko si rečeš: tukaj smo in noben Švicar ne naredi takšnega nivoja, sploh pa ne za ta denar. In vedno, tako kot sem rekel, vedno so priložnosti za izboljšave. Tehnično ni nikoli nič popolno. Lahko pa suvereno rečem, da je raven, ki smo je v Sloveniji navajeni kot standard, tam nadstandard. In to je naša konkurenčna prednost v svetu. 

Dotaknili ste tehničnih izboljšav. Nova tehnologija prinese tudi izboljšave, zato me zanima, kakšne načrte imate za prihodnost v smislu pametne tehnologije, umetne inteligence? Glede na vaš način, torej miselnost svobode, boste sploh zatavali v to smer ali boste ohranili to preprostost?

Kar se tiče same filozofije podjetja: umetna inteligenca, tehnološki napredek in digitalizacija so pogoji. Sprva so bili priložnost za rast, danes so pogoj za obstoj. To je neizogibno. Mi imamo digitaliziranih procesov ogromno, zato da nas tu v pisarni ne rabi sedeti dvakrat več, kot nas je. Interno smo torej digitalizirani, kolikor v bistvu zmoremo financirati z vsemi sredstvi, torej od vodenja procesov, prenosov informacij med oddelki, priprave ponudb, konfiguratorjev, spletne strani, družbenih omrežij do digitalnih načrtov. Tudi zaposleni v proizvodnji imajo vse načrte digitalne, torej jih znajo brati, proizvodne čase beležimo digitalno, vse te stvari počnemo. Skladišče imamo digitalizirano in te stvari so nujne.

Kar pa se tiče samega izdelka, pa je filozofija, da je treba elektroniko odstranjevati, ne dodajati. Saj se sliši fino, da lahko rečeš, da imaš pametno hišo, da z aplikacijo na telefonu upravljam rulete in vse ostale stvari, ampak na koncu, ko daš stvar na mizo, redko kdo je pripravljen to plačati in redko kdo dejansko vidi v tem osvoboditev, ker smo se v desetih letih tudi naučili, da te stvari je treba tudi  vseskozi nastavljati, pa se pokvarijo in je treba kaj zamenjati. Vzdrževanje tega ni poceni, poleg tega vseskozi potrebuješ strokovnjaka, ki bo to popravljal.

In to je treba plačati ...

In ga boš plačal, tako je. Moram reči, da je včasih to dober prodajni sprožilec, da lahko rečeš, da ima hiša pametno inštalacijo, ki jo dejansko tudi razvijamo. Trenutno se je sicer še ne da naročiti, ampak računam, da bo tudi to v ponudbi, ne pričakujem pa, da bo to razlog za to, da se bo nekdo odločil za nakup.

Ali je mogoče na vaših hišah postaviti sončno elektrarno?

Je mogoče. Statično je hiša primerna, strehe, ki jih uporabljamo, torej sika oz. pločevina pri dvokapnih, obe imata že tovarniško pripravljene nosilce za solarne panele. Idejno imamo zadevo rešeno, imamo tudi že ponudnike solarne energije, ki so pripravljeni sponzorsko na eni od hiš postaviti sončno elektrarno, nismo pa še tega naredili. To je v načrtu za naslednje leto.

Sem pa mnenja, da je samooskrbna hiša, se pravi ta mera digitalizacije, pravilna. Torej da je samooskrbna z elektriko, da je samooskrbna z vodo. Zdajle konkretno delamo hišo, decembra jo bomo delali, ki bo samooskrbna z elektriko in vodo.

Pa bo sploh priključena na omrežje? 

Po zakonu mora biti.

Sklepam, da taka hiška ne porabi veliko električne energije, tudi če se ogreva na elektriko. 

Drži. Kvadratura je majhna, tudi izolativnost je nadpovprečna.

Ogrevanje na elektriko v javnosti skušajo prikazati kot "umazano" ... 

Saj to je zanimivo. Mi zdaj promoviramo električne avtomobile in da je elektrika zelena energija, v gradbeništvu jo pa zatiramo, češ da umazana energija.

Kaj bi sporočili tistim, ki razmišljajo o nakupu modularne hiške, a še niso povsem prepričani?

Ne se bati. Hiša je narejena po enaki tehnologiji kot montažne hiše. Tehnološko z njo torej ni nič narobe, izolirana je dovolj. In edina stvar, ki recimo določene ljudi drži nazaj, je pogum. Še vedno je bolj enostavno iti v blok na 50 kvadratov, kupiš in imaš. Tukaj je treba narediti betonsko ploščo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Čeprav so te stvari bistveno bolj enostavne kot pri klasični gradnji, je še vedno treba nekaj narediti. Ampak osvoboditev, ko si ti enkrat v svoji hiši, ko ti zjutraj na terasi spiješ kavico, ali pa zvečer pogledaš sončni zahod, to stokrat odtehta. To je neprimerljivo. Vredno je pol leta energije dati v to, pa si potem celo življenje na svojem. In ta pogum, ta pogum še vedno ljudem manjka, da bi tak način postal masoven.  

Opazil sem, da ponujate hiške za najem oziroma da imate poslovni model najema vaših hišk. Nam lahko zaupate kaj več o tem?

To je v bistvu ta najbolj vroča tema pri nas te dni. Še nedolgo nazaj sem iskal investitorja, ki bi to idejo podprl. No, zdaj ga imam. Ponujamo Cubie stanovanjsko hišo za nekoga, ki ima parcelo ali pa jo od staršev lahko dobi v uporabo, da jo brez predplačila postavimo na njegovo lokacijo, po tem pa se vsak mesec obračuna najemnina enako, kot če bi najel stanovanje v bloku. S tem, da si tukaj v novi hiši na svoji parceli.

Komu gre najemnina?

Pogodba je med nami in najemnikom. Mi hišo naredimo in jo moramo amortizirati. Po petih letih pa se lahko najemnik odloči, ali najemnino plačuje naprej kolikor časa želi ali hišo odkupi po amortizirani vrednosti ali pa hišo vrne in jo mi pač prepeljemo nekomu drugemu. On pa se mogoče odloči, da bo vzel večjo ali manjšo pri nas ali pa da si bo na parcelo postavil kaj svojega.

Ko govorimo o tovrstnih najemih, je ideja predvsem zanimiva zato, ker veliko ljudi ne more dobiti stanovanjskega kredita ali pa ga ne želi imeti. So pa pripravljeni plačevati najemnino vsaj za določeno obdobje. Nihče ne želi plačevati celo življenje. Ampak ravno ta svoboda, da je hiša lahko nekoč tvoja, je prednost.

Torej ima najemnik predkupno pravico za to hišo?

Tako je, po petih letih jo lahko odkupi.

To pomeni, da boste prvi na trgu, ki boste ponudili "rent to buy" možnost?

Tukaj smo absolutno pionirji. Ne vem, ali to sploh kje obstaja. Tega nisem nikjer zasledil. Videl sem lizinge, tudi mi pripravljamo lizinge. Zasledil sem lizinge, opazil sem hitre kredite, videl sem najemne načine, da si jo izposodiš npr. za pol leta. Da pa si dejansko gradiš dom in da je hiša lahko tvoja praktično, kadarkoli si kreditno sposoben ... Nekateri čakajo dediščino, da se ta izplača, nekateri čakajo, da so otroci polnoletni, pa postanejo kreditno sposobni, nekateri čakajo v službi pogodbo za nedoločen čas. Vse to se lahko v petih letih zgodi in takrat je oseba že v svoji hiši.

V skrajnem primeru, če se vse zalomi, lahko reče, Jaka, daj mi hišo odpelji, bom šel nazaj k staršem. Jaz bom v takem primeru drugemu peljal, "no hard feelings" (brez zamere, op. p.).

Kaj ima investitor od tega? Kako si on povrne ta vložek?

Seveda ima svoj delež, saj to je nepremičninski posel.

Vi si pa na tak način zagotovite proizvodnjo hiške ...

Mi si zagotovimo svetlo vizijo in razvoj projekta v dimenzije, ki so zaenkrat še tudi zame nepredstavljive. To nam kar naenkrat odpre velika vrata.

Se vam zdi realno, da bi na vaša vrata potrkala občina in rekla: tukaj imamo parcelo, na kateri lahko postavite pet, šest, sedem hiš?

Ja, meni se to zdi realno. Jaz imam odprta vrata za vsa sodelovanja. To je pot, ki je jaz iz preteklih izkušenj ne znam odpreti, ker do sedaj nisem veliko sodeloval z občinami, z župani itd. Ampak če kdo pride do mene, jaz bom to z veseljem izpeljal. Zgodba, ki jo poznam in ko jo širimo preko družbenih omrežij s končnimi kupci ali uporabniki, to pa je naš domači teren in zato smo ugriznili v to pot z najemi, ki se nam zdi tudi bistveno hitrejša. Tako lahko v enem letu podpišem 100 najemnih pogodb. Dvomim, da mi lahko katera občina omogoči 100 parcel na leto.

marko.gasparin@styria-media.si