Finančna uprava RS je pripravila natančna in obsežna pojasnila, kako bo souporaba obdavčena in na podlagi kakšne pogodbe se lahko izvaja. Kot navajajo v uvodu, se bo souporaba lahko izvajala na podlagi pogodbe po pravilih obligacijskega prava ali z ustanovitvijo pravne osebe. Dodajajo, da je morebitna odplačna dobava električne energije v okviru souporabe predmet ločene pogodbe o souporabi.
V nadaljevanju pa pojasnjujejo davčne vidike, ki zajemajo DDV, trošarino in dohodnino.
Dohodnina: Elektrika kot prodaja premičnin prek bolhe
Čeprav bo oddajnik delež presežka proizvedene električne energije prodal prejemniku, s katerim je sklenil pogodbo o souporabi, na Fursu navajajo, da morebitni prihodki ne bodo predmet obdavčitve z dohodnino.
A dodajajo, da je treba presojati vsak posamezni primer, upoštevaje dejstva in okoliščine, pri čemer je nujno upoštevati tudi zmogljivost nameščene naprave v odnosu do količine potrebne energije za lastno porabo.
"Za fizične osebe, ki ne bodo vključene v shemo souporabe kot poslovni subjekti (za potrebe dejavnosti), načeloma ugotovimo, da v kolikor bodo dejansko tudi v praksi proizvajali energijo predvsem za pokrivanje potreb lastnega odjema, kar pomeni, da presežki ne bodo sistematični in znatni, morebitni dohodki od odplačnega prenosa presežka energije ne bodo predmet obdavčitve z dohodnino."
Prodaja presežkov energije se lahko obravnava kot prodaja premičnine, ki je bila proizvedena z namenom lastne porabe, ki ni bila porabljena in zato prodana. "Torej v primerih presežkov, ki niso sistematični in znatni, ne gre za dohodek iz dejavnosti, niti za dohodek iz dela oziroma opravljanja storitev, niti niso izpolnjeni pogoji za vključitev v druge dohodke."
Dodatno pa pojasnjujejo, da se po stvarnopravnem zakoniku za stvar oziroma premičnino štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje, torej tudi električna energija. Dohodnine pa se ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen od določenih taksativno naštetih.
V primeru velikih presežkov nujna registracija
Če bo fizična oseba proizvajala presežke energije, ki so sistematični in znatno presegajo pokrivanje potreb lastnega odjema, pa dohodek iz tega naslova predstavlja dohodek iz dejavnosti, ki zahteva ustrezno registracijo.
Eden od pomembnih kriterijev pri presoji, ali gre za sistematične in znatne presežke ali ne, je po navedbah Fursa lahko kriterij zmogljivosti naprave, ki se uporablja v okviru sheme souporabe električne energije.
V primeru uporabe naprav z zmogljivostjo nad 30 kW se že za potrebe ZOEE štejejo za prevelike za namen samooskrbe gospodinjstva in so posledično podvržene režimu, ki velja za dobavitelje, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in dobave električne energije. V tem primeru se dosežen dohodek za namene obdavčitve z dohodnino brezpogojno šteje za dohodek iz dejavnosti.
V primeru, da se fizični osebi, oddajnik in prejemnik, dogovorita za neodplačni prenos viškov električne energije in hkrati nihče od njiju za to nima registrirane dejavnosti, pa oddajnik dohodkov iz tega naslova nima in posledično za potrebe dohodnine predmet obdavčitve ne obstaja.
Zavezanci za plačilo DDV
Priložnostne dobave, ki ne štejejo za opravljanje dejavnosti, so izjema, od katere se DDV ne obračuna. To velja za fizično osebo, ki "uporablja manjšo samooskrbno napravo, primarno namenjeno oskrbi lastnega gospodinjstva, in odplačno prenese na končnega aktivnega odjemalca ali dobavitelja le presežke električne energije in so ti občasni ali neizogibni ter prenos ni namenjen trajnemu doseganju dohodka".
Izjema torej velja, kadar se dobava ne šteje za opravljanje ekonomske dejavnosti, temveč gre le za priložnostne dobave. Enako velja tudi za končnega aktivnega odjemalca, ki v okviru souporabe prejete električne energije ne porabi v celoti in jo preda v omrežje njegovega dobavitelja za plačilo.
Drugače pa velja za oddajnika, ki bo na podlagi pogodbe o souporabi v omrežje za plačilo redno, ne samo priložnostno, oddajal električno energijo. Ta se šteje za zavezanca DDV.
Pogoja priložnostne dobave ne izpolnjuje imetnik proizvodne naprave, ki večino proizvedene električne energije proda oziroma je investicija v proizvodno napravo pretežno namenjena prodaji električne energije.
Udeleženec v souporabi, ki električno energijo oddaja in katerega proizvodnja električne energije znatno presega potrebe njegovega gospodinjstva, presežke pa redno in organizirano prodaja z namenom trajnega doseganja prihodka, še zlasti, če mora izpolnjevati določene obveznosti, ki veljajo za dobavitelje električne energije, se šteje za davčnega zavezanca. Enako velja tudi za končnega aktivnega odjemalca v okviru souporabe.
V tem primeru mora izdajati račune za opravljene dobave oziroma jih lahko v njegovem imenu in za njegov račun izda tudi tretja oseba (npr. dobavitelj). Če doseže zakonsko določeni prag, se mora identificirati za namene DDV in od opravljenih dobav električne energije obračunavati DDV, obdavčitev pa je 22-odstotna.
Odplačni prenos (presežkov) električne energije dobavitelju ali končnemu aktivnemu odjemalcu se šteje za dobavo blaga, kar pomeni, da se za tako dobavo udeleženec v souporabi, ki električno energijo oddaja iz samooskrbne naprave in/ali končni aktivni odjemalec štejeta za davčnega zavezanca.
DDV bo velika izjema
Pri tem pa velja, da se fizična oseba šteje za davčnega zavezanca za DDV, ki se mora identificirati za namene DDV, če je presežen prag 60.000 oziroma 66.000 evrov letnega prometa v koledarskem letu, za namene DDV pa se lahko identificira tudi prostovoljno, ne glede na dosežen letni prag prometa.
Morebitno zaračunavanje električne energije v souporabi je predmet ločene pogodbe med aktivnim odjemalcem (udeležencem souporabe, ki električno energijo oddaja) in končnim aktivnim odjemalcem električne energije
Za obračun in plačilo trošarine bo skrbel dobavitelj električne energije iz omrežja, pri čemer bo končnemu odjemalcu, prejemniku v okviru souporabe obračunal trošarino na vso prejeto električno energijo. Tako tisto, ki jo je prejel iz omrežja kot tisto, ki jo je prejel v okviru souporabe.
Za več kot pet tisoč evrov davek na darilo
Prejemnik te presežke energije prejme kot dohodek v naravi, ki se ga lahko šteje za darilo, kar pa se obravnava kot predmet obdavčitve po zakonu o davku na dediščine in darila. V skladu s tem zakonom pa darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost podarjenih premičnin v obdobju 12 mesecev nižja od 5000 evrov.
Glede na to, da bodo zaslužki oddajnika in hkrati prihranki prejemnika iz naslova souporabe na letnem nivoju praviloma majhni, ni bojazni, da bi prejemnik moral plačati davek na darila.
katarina.n.mal@styria-media.si
