„Nadzornik Srečko Križman ni nič olepševal, ko se nama je predstavil. Brez dlake na jeziku je povedal, da je korektno nepopustljiv in zahteven, takoj na to pa dodal, da ga še po 35 letih prakse gradbeništvo navdihuje, da je človek, ki hoče problem rešiti, težavo odpraviti in ne zapletati ali namerno oteževati gradnje, če ne gre drugače, sam izdela posamezni detajl in ga tudi testira. Povedal nama je, da ga o gradnji zanima vse in hoče vse vedeti ter da se veseli vsakega dne, ko ga čaka nadzor na gradbišču,“ pove Gregor, kaj ga je prepričalo, da se je odločil prav za tega nadzornika gradnje.
Nadzornik, ki ne komplicira, ni prišel v poštev
Želela sta nadzornika, ki bo res opravil svoje delo, bil pogosto prisoten na gradbišču, opazil napake in od izvajalcev zahteval, da jih še pravočasno odpravijo. „Pogovarjala sva se s štirimi nadzorniki. Tak, le na papirju, ki ne bo nič kompliciral, gradbene dnevnike pa bo v njegovem imenu podpisoval celo nekdo drug, ni prišel v poštev, pa čeprav nama je storitev obljubil zgolj za 800 evrov. Eden, s katerim sva govorila, nama je celo rekel, da sam nikoli ne bi gradil lesene hiše. Kako naj takšnemu nadzorniku zaupava,“ Gregor pripoveduje, da očitno niso vsi nadzorniki dobri.
Tudi v Marlesu, kjer bodo izdelali montažno hišo, so se strinjali, da mora biti nadzornik korekten, natančen in dobro podkovan, še posebej zato, ker je gradnja pasivna, zato so jima prav oni priporočali Srečka Križmana.
Nadzornika je dobro izbrati čim prej
Izbrala sta ga tik preden je bilo izdano gradbeno dovoljenje pravnomočno, torej v zadnjem trenutku, pred zakoličbo in izbiro gradbenika, ki bo naredil izkop in temeljno ploščo. „Graditelji, ki nimajo izkušenj ali pa o gradnji sploh ne vedo nič, bi si morali nadzornika izbrati čim prej, že v fazi izdelave projekta za izvedbo (PZI), nekateri pa celo pred nakupom parcele. Zgodi se namreč, da so tla za gradnjo zelo zahtevna, pa investitor tega ne ve in tudi brez strokovnega pregleda ne more vedeti. Potem pa se izkaže, da je treba namesto klasičnih temeljev izdelati pilotne, kar gradnjo zelo podraži,“ Srečko Križman navede samo enega od razlogov za čim prejšnji dogovor z nadzornikom.
Dobro je, če nadzornik sodeluje oziroma vsaj spremlja izdelavo PZI, ker lahko na podlagi načrtov in drugih podatkov že v tej fazi oceni, kaj manjka, kaj gre lahko narobe in kako se to lahko prepreči.
Še posebej je to pomembno pri gradnji lesene pasivne hiše. „Pri takšni gradnji je veliko detajlov, ki zelo vplivajo na to, ali bo hiša na koncu dosegla pasivni standard ali ne. Predvsem je treba biti pozoren na to, da izvajalci v želji, da bi bili s ceno konkurenčni na trgu, ne bi iskali kakšnih bližnjic, ki bi lahko negativno vplivale na dosego pasivnega standarda. Pomembna so tudi kakovostno izvedena zaključna dela, na premer izdelava zrakotesne ravnine in ovoja stavbe“, pojasni Križman.
Ni le nadzornik, temveč tudi svetovalec
Kljub temu pa Nataša in Gregor nista bila prepozna z izbiro nadzornika, saj z načrti in PZI, ki so jih izdelali v Marlesu ni bilo nič narobe, zemljina na parceli pa ni zahtevna. Sta pa od nadzornika takoj dobila nekaj nasvetov. Najprej jima je izmed ponudnikov, ki sta jih predlagala investitorja, na osnovi preteklih izkušenj priporočil gradbenika, za katerega ve, da delo opravi korektno. „Tudi če pride do napake, upošteva moje pripombe, in jih po mojih navodilih popravi ali odpravi. Na gradbišču je zelo pomembno sodelovanje vseh vpletenih in iskanje rešitev, ne težav,“ pravi Križman.
Od nadzornika sta dobila tudi več drugih nasvetov. „Nekaterih del projektant v projektu ne predvidi, to so denimo priključki na infrastrukturo, kdo naj jih izdela in kako, da ne bo težav. Svetoval sem, kako komunalne vode napeljati do objekta, kako pripraviti teren, kjer bo dostop in dovoz do hiše, kam z izkopano zemljo iz gradbene jame in kako jo porabiti za poravnavo zunanje ureditve parcele, ne pa sproti odvažati, kot je bilo predvideno v projektu. Tudi o materialih za izdelavo terase in višinskih premostitev na parceli sva se pogovarjala. Ni nujno, da se odloči za betonske ali kamnite škarpe, možnost so namreč tudi montažne, armirane brežine.“
Na gradbišču vsaj dva- do trikrat na teden
Po zakonu morajo nadzorniki redno spremljati vse faze gradnje in podpisovati gradbeni dnevnik, pogostost obiskov gradbišča pa ni predpisana. „Gradbišče obiščem vsaj dva- do trikrat na teden, vedno pa pred ali po izvedbi ključnih del. Pomembno je, da dela, ki jih bodo v naslednjih fazah prekrila naslednja in za to ne bodo več vidna, preverim sproti. Tista, ki ostanejo vidna tudi kasneje, pa lahko preverjam z zamikom. Pogostost mojih obiskov na gradbišču je odvisna tudi od kakovosti izvajalcev in njihovih podizvajalcev, ki dejansko izvedejo posamezna dela. Če ugotovim, da niso dovolj vešči ali pa dovolj natančni, jih nadzorujem pogosteje, če je treba, pa se vključim neposredno in skupaj z izvajalcem dosežem pravilno in kakovostno izvedbo.“
Na parceli Nataše in Grega je bil nadzornik prisoten že pri zakoličbi, potem pa večkrat med izkopom in izvedbo temeljne plošče. Kako je potekal nadzor, bomo pisali v enem od naslednjih člankov.
Nadzor ni le zakonska zahteva, je nujne del gradnje
Pri gradnji gre hitro lahko kaj narobe, napake so njen pogosti sestavni del, zato je pomembno, da je nadzor sproten in kakovosten. „Nadzor ni sam sebi namen in črka na papirju, torej zahteva zakonodaje kar tako, dober nadzornik lahko reši marsikatero zadrego, slabo opravljeno delo, pa naj gre za slučajno napako, površnost ali neznanje izvajalca. Tudi vsi izvajalci niso enako kakovostni,“ je prepričan graditelj.
„Izvajalci in tudi njihovi delavci, ki jih investitor najame za gradnjo pasivne hiše, bi to morali zelo dobro poznati. Predvsem vse detajle izvedbe, saj so pri tem odgovorni, da je vse opravljeno pravilno in kakovostno. Žal sem na gradbišču že bil priča pomanjkljivo ali celo nepravilno izvedenim detajlom, pa tudi meritvam, ki so bile po naročilu prirejene. Kasneje, med bivanjem v hiši, pa se izkaže, da napake in bližnjice niso majhne, ampak zelo velike, moteče in celo škodljive.“ pove nadzornik.
Nisva izbrala poceni
Investitorji bi se morali zavedati pomena nadzora gradnje, saj gre pri večini za življenjski projekt, se strinjata graditelj in nadzornik. „Pri izbiri nadzornika nisva gledala le na ceno in nisva izbrala najcenejšega,“ doda Gregor.
„Pred sklenitvijo pogodbe z nadzornikom je treba vprašati, kaj natančno poleg zakonsko predpisanega obsega del še vsebuje cena, dogovoriti se je treba za ustrezno število ogledov na gradbišču in določiti vse dodatne naloge in storitve nadzornika ter jih v naprej ovrednotiti,“ svetuje Križman.
Običajno so cene nadzora od 1,5 pa največ do tri odstotke vrednosti investicije, pri naložbi približno 200 tisoč evrov torej od 3000 do 6000 evrov. Sliši se precej, a kot pravi Srečko Križman, lahko z dobrim nadzorom, ki prepreči ali pa pravočasno odkrije napake, privarčujemo tudi 10 in več odstotkov vrednosti investicije, ki bi jih pomenilo njihovo odpravljanje.
„Marsikomu je težko odšteti tri tisočake ali več za nadzor, še posebej, ker poslušaš druge, da je bil nadzor zgolj na papirju, na gradbišču pa ne. Nadzornik tudi odgovarja za napake in je edini pravi zaveznik investitorja,“ se strinja Gregor.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.