V nadaljevanju preberite:

• Koliko lastnih sredstev je nujnih za nakup 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani?
• Kako jih privarčevati, če imate podpovprečno plačo? Je to sploh možno?
• Koliko bo star par, ko bo odplačal kredit za stanovanje in koliko ga bo preplačal? 
• Kdo si nakup stanovanja v prestolnici sploh še lahko privošči? 

Lasten dom je želja in cilj večine, vprašanje pa je, kako ga doseči, glede na to, da so cene stanovanj vse višje in podirajo rekorde. Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Ljubljani je lani presegla 5000 evrov, kar pomeni, da je cena 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja okoli 300.000 evrov.

Večina, ki si nakup takšnega stanovanja sploh lahko privošči, ga financira s stanovanjskim kreditom, a za polog potrebuje precej lastnih sredstev. Izračunali smo, kako dolgo mora mlad par varčevati, da bi zbral zahtevan znesek lastnih sredstev, in koliko kredita lahko dobi glede na prihodke.

Enak znesek kredita, različna doba odplačila

V eni od večjih bank, ki niti nima najvišjih obrestnih mer, so izračunali, da bi par moral imeti najmanj 60.000 evrov lastnih sredstev, 240.000 evrov pa bi lahko dobil kredita, vsak po 120.000 tisoč.   

Izračune so naredili za dva para z različnimi mesečnimi prihodki. Prvi par skupaj na mesec zasluži 2940 evrov (upoštevano tudi nadomestilo za prehrano), kar pomeni, da ima vsak od njiju 2000 evrov bruto plače. Drugi par pa ima 3600 evrov prihodkov, torej vsak zasluži povprečno bruto plačo, ki je približno 2600 evrov. 

Čeprav bi oba para dobila enak znesek kredita in bi morala imeti enak znesek lastnih sredstev, pa med njima obstaja bistvena razlika. V banki so izračunali, da bi moral par z nižjimi prihodki kredit odplačevati 30 let, par s povprečnimi pa bi ga lahko odplačal v 20 letih. Prvi par bi imel skupaj 1100 evrov mesečnih obveznosti poplačila kredita, drugi pa 1368 evrov. Prvi par bi 240.000 evrov kredita preplačal za 160.000 evrov, drugi pa v 20 letih za 90.000. 

Za 60.000 evrov pologa 17 let varčevanja

Naši izračuni kažejo, da bi prvi par do zneska 60.000 evrov, kolikor je zahtevani polog za najem 240.000 evrov vrednega kredita, moral varčevati od dobrih devet pa vse do skoraj 17 let. Vsak mesec bi ob plačilu najemnine lahko namreč privarčeval od 300 do 540 evrov.

Drugi par bi lahko na mesec privarčeval od 570 do 1200 evrov, do zahtevanih lastnih sredstev pa prišel v štirih oziroma manj kot devetih letih.

Tudi če bi oba para že imela enega otroka, bi v banki lahko dobila enako posojilo, težava je le, da bi predvsem par z nižjimi dohodki zelo težko sploh kaj privarčeval za polog, saj 300 do 540 evrov, kolikor bi privarčeval par brez otrok, komaj zadostuje za vrtec in vzdrževanje enega otroka.

Par z mesečnimi prihodki 2940 evrov bi za polog varčeval od dobrih devet do skoraj 17 let, kredit odplačal v 30 letih in ga preplačal za 160.000 evrov, stanovanje bi ga tako namesto 300.000 stalo 460.000 evrov.  

Kako bi para varčevala? 

Predpostavimo, da mladi par trenutno biva v najemniškem stanovanju, velikem 40 kvadratnih metrov, za kar v Ljubljani plačuje 800 evrov mesečne najemnine. Glede na trenutno ponudbo tržnih najemnih stanovanj se večina oglašuje v cenovnem razponu od 700 do 900 evrov, seveda pa so najemnine lahko tudi bistveno višje.

V bolj varčnem scenariju smo predvideli, da bi paroma po plačilu najemnine od mesečnih prihodkov ostala le še sredstva v višini izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, ki so nekaj manj kot 800 evrov. Torej bi paru za življenje ostalo 1600 evrov. Tako bi par z nižjimi dohodki na mesec lahko privarčeval 540 evrov, par s povprečnimi prihodki pa celo 1200 evrov. 

Pri takšnem načinu varčevanja velja upoštevati tudi dejstvo, da je vedno dobro imeti nekaj rezerve, saj so življenjski stroški lahko zelo nepredvidljivi. 

Foto: Saša Despot stanovanjska soseska Novo Brdo

Drug scenarij varčevanja pa je nekoliko bolj prijazen do vsakdanjega življenja, upošteva pa znesek, ki bi posameznemu paru ostal potem, ko bo odplačeval kredit. Tako bi, kot pogosto poudarjajo v bankah, para tudi preizkusila, kaj pomeni mesečna obveznost odplačevanja kredita. 

Paru z nižjimi dohodki bi po plačilu mesečnega obroka kredita za življenje od mesečnih prihodkov ostalo 1840 evrov. Zdaj plačujeta 800 evrov najemnine, od prihodkov tako ostane 2140 evrov, torej bi na mesec lahko privarčevala 300 evrov, lastna sredstva za nakup stanovanja pa zbrala manj kot 17 letih.

Paru s povprečno plačo bi po plačilu skupnega mesečnega obroka kredita ostalo približno 2230 evrov na mesec. Zdaj jima po plačilu najemnine ostane 2800 evrov, torej bi na mesec lahko privarčevala 570 evrov.

Par z mesečnimi prihodki 3600 evrov bi za polog varčeval od štiri do nekaj manj kot osem let, kredit odplačal v 20 letih in ga preplačal za 90.000 evrov, stanovanje bi ga namesto 300.000 stalo 390.000 evrov.  

Koliko bi bila para stara, ko bi odplačala kredita?

Predpostavimo, da sta mlada partnerja stara 25 in 30 let. Par z nižjimi dohodki bo lastna sredstva privarčeval po prvem scenariju, ki predvideva bolj stroko varčevanje, ko bosta stara 34 in 39, če pa bi vseeno v času varčevanja za polog želela nekoliko bolj uživati življenje (varčevanje 300 evrov na mesec), pa bi bila stara približno 42 in 47 let. Pri teh letih bi se zadolžila za 240.000 evrov in kredit odplačevala 30 let, stanovanje bi bilo zares njuno, ko bi dopolnila od 64 oziroma 70 let in se upokojila oziroma že nekaj let uživala pokojnino. Če bi varčevala manj na mesec, pa celo 72 in 77 let. 

Par s povprečno plačo bi bil precej mlajši, ko bi najprej privarčeval lastna sredstva in potem odplačal kredit, nekje med 50 in 55 let. 

Foto: Anže Petkovšek slovenija 24.01.13, stanovanja, gradbisce, stanovanje, stanovanjska soseska Brdo

Zakaj bruto plačo 2000 evrov?

Po podatkih Statističnega urada RS je to približno mediana plač v državi, kar pomeni, da približno polovica zaposlenih dobiva plačo do 2000 evrov bruto, polovica zaposlenih pa nad tem zneskom.

Čeprav gre pri izračunih za predpostavke, pa lahko zaključimo, da si polovica zaposlenih v Sloveniji, ki zasluži manj kot 2000 evrov bruto na mesec, 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja v prestolnici sploh ne more ali pa zelo težko privošči.

Če že, pa se morajo odpovedati vsem "priboljškom" in življenje prilagoditi minimalnim življenjskim stroškom, hkrati pa varčevati in se zadolžiti za celotno delovno dobo in čez.

Šele ko se plači para dvigneta nekaj 100 evrov nad srednjo in se približata povprečni plači, ekonomika nakupa stanovanja postane vzdržnejša ali celo vzdržna. Pa vendar še vedno govorimo o le 60 kvadratnih metrih, kar je za družino v resnici minimum.

katarina.n.mal@styria-media.si