V nadaljevanju preberite:
- Ministrstvo opozarja na razliko med okrasnimi zelenicami in vrtovi za pridelavo hrane.
- Prepoved zalivanja vrtov ni med ukrepi, ki bi bili enotno določeni na državni ravni.
- Konkretne omejitve določajo občine oziroma upravljavci vodovodov, zato se pravila med kraji razlikujejo.
Potem ko smo pisali o seznamu občin, ki zaradi suše omejujejo uporabo pitne vode, in o nezadovoljstvu številnih prebivalcev zaradi prepovedi zalivanja vrtov, smo za pojasnila zaprosili še ministrstvo za okolje in prostor.
Mnogi so se namreč spraševali, ali je smiselno vrtove obravnavati enako kot okrasne zelenice, pranje avtomobilov ali polnjenje bazenov. Na ministrstvu zdaj poudarjajo, da je treba med temi rabami vode razlikovati.
Vrtovi za pridelavo hrane naj ne bi bili med prvimi omejitvami
"Pri odločanju o omejitvah rabe vode se upoštevajo predvsem trenutne hidrološke razmere, izdatnost in razpoložljivost vodnih virov, stanje vodotokov in podzemnih voda, količine vode v vodooskrbnih sistemih, trenutna in pričakovana poraba ter napoved nadaljnjega razvoja razmer," so pojasnili.
Če vodni viri ne zagotavljajo dovolj vode oziroma obstaja nevarnost, da je kmalu ne bo dovolj, naj bi se ukrepi praviloma začeli pri nenujnih rabah. Mednje ministrstvo uvršča pranje avtomobilov in drugih površin, polnjenje bazenov ter zalivanje parkovnih in okrasnih zelenic. Zalivanje vrtov, namenjenih pridelavi hrane, pa po njihovih besedah praviloma ne spada med prve ukrepe omejevanja.
"Temeljno načelo je, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred drugimi rabami. V skrajnih razmerah se lahko omejitve postopoma razširijo tudi na gospodarske dejavnosti, kmetijsko namakanje in nazadnje na porabo v gospodinjstvih," so poudarili.
To so poudarili tudi ob vprašanju, ali se pri pripravi omejitev upošteva, da številni prebivalci na svojih vrtovih pridelujejo hrano za lastne potrebe: "Ministrstvo se zaveda pomena samooskrbe s hrano in dejstva, da številni prebivalci vrtove uporabljajo za pridelavo hrane za lastne potrebe."
Prepovedi zalivanja vrtov država ni določila
A ministrstvo samo ne določa konkretnega seznama prepovedi, ki bi ga morale upoštevati vse občine. Kot poudarjajo, prepoved zalivanja vrtov kot eden prvih ukrepov ni določena niti z zakonom niti z uredbo na državni ravni.
Ministrstvo je na svojih spletnih straneh objavilo splošna priporočila za zmanjšanje porabe vode v času hidrološke suše, morebitne omejitve porabe pitne vode iz javnih vodovodov pa so v pristojnosti občin oziroma izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo. To pa pomeni, da se lahko konkretne prepovedi in njihov vrstni red med posameznimi vodooskrbnimi območji razlikujejo.
Ministrstvo za zdaj tudi ne pripravlja posebnih zakonskih sprememb, ki bi v času suše uvajale izjeme za manjše uporabnike. Kot pravijo, veljavna ureditev že omogoča prilagajanje ukrepov konkretnim lokalnim razmeram.
Koliko vode porabijo vrtičkarji? Ministrstvo nima podatkov
Medtem ko so nam na Mariborskem vodovodu dejali, da zalivanje vrtov in drugih zelenih površin predstavlja enega največjih porabnikov pitne vode v poletnih mesecih, pa na ministrstvu nimajo podatkov, ki bi pokazali, kolikšen delež porabe pitne vode dejansko pade na zalivanje vrtov in koliko na primer na pranje avtomobilov.
Tako vsaj na državni ravni ni podatka, ki bi neposredno pokazal, koliko vode bi bilo mogoče prihraniti prav s prepovedjo zalivanja domačih vrtov.
Tudi vode iz potoka ne smete kar črpati
Nekateri se ob prepovedih zalivanja iz javnega vodovoda sprašujejo tudi, zakaj za zalivanje vrta preprosto ne bi mogli črpati vode iz bližnjega potoka ali reke.
Zakon o vodah sicer dopušča splošno rabo voda za osebne potrebe, če takšna raba le neznatno vpliva na količino in kakovost vode in zanjo niso potrebne posebne naprave, pojasnjujejo na ministrstvu. Če pa posameznik vodo črpa s črpalko za zalivanje, lahko to že pomeni posebno rabo vode, za katero je treba pridobiti ustrezno vodno pravico oziroma rabo evidentirati v skladu z zakonom.
Na ministrstvu opozarjajo, da je to še posebej pomembno v času suše, ko so pretoki nizki. "Posamezen odvzem se morda zdi zanemarljiv, vendar bi lahko množični odvzemi pomembno zmanjšali pretok in dodatno ogrozili ribe ter druge vodne organizme," dodajajo.
Nizki pretoki lahko namreč povzročijo višjo temperaturo vode, manj kisika in slabše življenjske pogoje za vodne organizme. "Dodatni nenadzorovani odvzemi lahko takšne razmere še poslabšajo," svarijo na ministrstvu. Sistem vodnih pravic naj bi zato omogočal nadzor nad skupnimi odvzemi in njihovimi vplivi na vodne vire in ekosisteme.
V Ribiški družini Koper pa medtem opozarjajo, da se vsi ne držijo pravil in kljub suši nezakonito odvzemajo vodo iz že tako pregrete Rižane. S sledilci so delili fotografijo, ki kaže, kakšne posledice ima tovrstno početje na ribe.
Finančna goljufija vam ne vzame le denarja – uniči vam preživetje, zaupanje in čustva. Ko sem izgubil svoje prihranke, sem …
Največjo prednost imajo po mojem sadike posajene lani, ki še nimajo dovolj razvitih korenin. Takšna suša jih zagotovo pomori!
predlagam da se v teh kriznih časih prepove kuhanje goveje juhe, kuhanje fižola in kropirja. v sušnih časih samo pečenje …