V nadaljevanju preberite:
- Slovenijo je zajela huda suša, zaradi katere drevesa že sredi poletja rumenijo in odmetavajo listje, kot bi bila jesen.
- V mestih drevesa listje odmetavajo še hitreje, ker so tam razmere za črpanje vode bistveno slabše kot v naravnem okolju. Korenine so pogosto utesnjene med cestami in pločniki.
- Drevesa se sicer lahko po koncu stresa obnovijo, čeprav lahko ponavljajoče se suše dolgoročno povečajo njihovo umrljivost.
Slovenijo je zajela ena najhujših suš v zadnjih letih, kar se že pošteno kaže tudi na drevesih, ki rumenijo, listje odpada, prizori v mestnih parkih pa spominjajo na jesen – čeprav smo še sredi poletja.
Na resnost razmer v slovenskih gozdovih je v teh dneh opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek. "Ko pogledamo slovenske gozdove, tudi tukaj vidimo kar že velik vpliv samih razmer; konkretno hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, verjetno pa še najhujše pričakujemo zaradi napada podlubnikov. Tako že verjetno v letošnji jeseni, kot pa predvsem drugo leto in tega nas je res strah," je povedal.
Podgoršek dodaja, da je kombinacija suše in podlubnikov izjemno nevarna. Kot je povedal, bo smreka zaradi suše še posebej prizadeta, saj lubadar lahko razvije eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno branila – torej zasmolila napadene dele. Po izkušnjah iz preteklih let to pomeni zelo veliko tveganje za obsežnejše poškodbe smrekovih gozdov.
"Različne drevesne vrste imajo optimum fotosinteze pri različnih temperaturah. Na bukev bolje opravlja fotosintezo pri nekoliko nižjih temperaturah kot hrasti, ki so bolj toploljubni. Vendar pa je poleg temperature odločilni dejavnik za fotosintezo tudi že prej omenjen suh zrak, do katerega lahko pride ob visokih temperaturah," pojasnjujejo.
Zakaj v mestih listje odpada hitreje?
V mestih drevesa listje odmetavajo še hitreje, ker so tam razmere za črpanje vode bistveno slabše kot v naravnem okolju. Korenine so pogosto utesnjene med cestami, pločniki, komunalnimi vodi in temelji stavb, zato imajo drevesa na voljo manj tal in manj vlage. Poleg tega je velik del mestnih površin prekrit z asfaltom in betonom, kar pomeni, da padavinska voda ne more pronicati v tla.
To je nujno za preprečevanje poplav, a hkrati pomeni, da se v tleh zadrži manj vode, ki bi jo drevesa potrebovala za preživetje v suši. Zato mestna drevesa hitreje zapirajo listne reže, prej odvržejo listje in so še bolj izpostavljena stresu kot drevesa v naravnem okolju.
Bolezni in škodljivci izkoristijo priložnost
Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije nam je povedal, da so drevesa letos izpostavljena kombinaciji izjemno neugodnih razmer.
"Drevesa pod sušnim in/ali vročinskim stresom so manj vitalna in so zato bolj dovzetna na okužbe patogenih gliv in napade sekundarnih škodljivcev. Poleg tega mnogo oportunističnih patogenov izkoristi slabo stanje drevesa, da ga začne zajedati."
Ko drevo zaradi suše izgublja sposobnost črpanja vode in hranil, se lahko začnejo pojavljati tudi resnejše poškodbe. Ogris opozarja:
"Če pride do odmiranja tkiv v poganjkih, vejah in deblu, so posledice vsekakor dolgoročnejše. Če so poškodbe omejene zgolj na listje/iglice, drevo navadno naslednjo pomlad normalno odžene in je v tem primeru prizadet večinoma le prirastek," pove.
"Ampak v tako izraziti suši in vročini, kot je letos, bodo vsekakor imele veliko vlogo tudi bolezni in škodljive žuželke, kar bo imelo dolgoročnejše posledice na prizadeta drevesa."
Strokovnjaki z Gozdarskega inštituta pojasnijo, da se drevesa po koncu stresnih razmer lahko obnovijo. "Drevesa lahko ponovno poženejo liste po končanem stresu, ki je sprožil odpadanje listov, vendar pa ti listi ne pomenijo, da je drevo popolnoma okrevalo, saj poznopoletna in jesenska fotosinteza ne moreta nadomestiti vseh izgubljenih zalog hrane." Novi listi so torej znak, da se je stres umiril, ne pa dokaz, da je drevo že zdravo.
Letos bo lesni prirastek pri številnih vrstah, zlasti bukvi, občutno manjši, dodajajo.
"Debelinski prirastek bo letos pri drevesih, ki so izpostavljena visokim temperaturam in pomanjkanju padavin, zagotovo zmanjšan. Poleg poletne suše in vročine smo namreč letos imeli še pomladno sušo ter na nekaterih območjih pozno spomladansko pozebo, na katero je bukev tudi zelo občutljiva in značilno negativno vpliva na letni lesni prirastek."
