V nadaljevanju preberite:
- Strokovnjaki opozarjajo na izjemno moč El Niño.
- Preberite, katere dele sveta bi lahko prizadeli najhujši vremenski ekstremi.
- Posledice bi lahko vplivale na pridelke in cene hrane.
Neverjetno močan El Niño, ki trenutno segreva planet, je podrl zgodovinski temperaturni rekord za ta naravni pojav, in to nekaj mesecev, preden je sploh pričakovati njegov vrhunec, piše Guardian. Najnovejše meritve kažejo, da je dvig temperature v samem središču El Niña v Tihem oceanu dosegel 3,05 stopinje Celzija. To presega prejšnji absolutni rekord 3,02 stopinje Celzija, zabeležen konec novembra 2015, ki je bil najvišja izmerjena raven v 150 letih sodobnih meritev. Ta temperatura je izračunana glede na povprečje za obdobje od 1991 do 2020.
Večina meteorologov kot izhodišče uporablja 30-letno povprečje, ki upošteva globalno segrevanje, ki ga povzroča človek. Tudi ta kazalnik, znan kot ONI (Nino3.4), je tik pred rekordnim, saj za rekordom iz leta 2015 zaostaja le za stotinko stopinje. Oba izračuna temeljita na podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA).
You are looking at the strongest El Niño event on record.
— Ben Noll (@BenNollWeather) September 20, 2026
On Sept. 19, the key monitoring region in the Pacific Ocean reached 3.05°C above average, breaking the record from November 2015.
There are still three months of strengthening to go. pic.twitter.com/hLcK0aePwg
Kaj bo, ko bo El Niño dosegel vrhunec?
Najnovejše ocene napovedujejo, da bi lahko vrhunec novembra in decembra dosegel kar 4,0 stopinje Celzija, glede na povprečje 14 različnih napovednih modelov, ki jih je analiziral klimatolog Zeke Hausfather. Hausfather je te številke označil za osupljive, medtem ko drugi strokovnjaki že govorijo o pojavu "na ravni Godzille". Trenutni El Niño bo verjetno najmočnejši tovrstni dogodek v vsaj tisoč letih. V ozračje, ki se že tako hitro segreva zaradi izgorevanja fosilnih goriv bo vnesel ogromno dodatne toplote.
What started as a wind shift in a remote stretch of the western Pacific Ocean nine months ago has developed into an El Niño of record proportions.
— Ben Noll (@BenNollWeather) September 21, 2026
This ocean heat will be transferred to the atmosphere into 2027, leading to profound global climate impacts and weather extremes. pic.twitter.com/xcVEbiDJnq
Zaradi tega dvojnega udarca naj bi bilo leto 2027 najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Pretekli so povzročili za stotine milijard škode
"Izjemno močni pojavi El Niña, kot so bili tisti v letih 1997/1998 in 2015/2016, so po vsem svetu povzročili za stotine milijard dolarjev škode. Ta daleč za seboj pušča pretekle," opozarja Hausfather.
Profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu poudarja, da gre za ogromno prerazporeditev energije znotraj podnebnega sistema: "Posledično bomo na mnogih krajih po svetu priča izjemnim vročinskim ekstremom z vsemi njihovimi posledicami za zdravje, prehransko varnost in pomanjkanje vode. El Niño prihaja in odhaja, a dokler kurimo fosilna goriva, se pojavlja na vse toplejšem ozadju, zaradi česar se skupnosti veliko težje spopadajo s posledicami."
Vročina in suša v Indoneziji sta že sprožili rekordne gozdne požare in nevarno onesnaženje zraka, Indija pa ni prejela ključnega monsunskega deževja. Suša v Srednji Ameriki in na Karibih uničuje pridelke in upočasnjuje pomorsko trgovino, saj gladina vode v Panamskem prekopu pada. Svetovni program za hrano je avgusta opozoril, da bi lahko učinki El Niña pahnili približno 50 milijonov ljudi v akutno lakoto in sprožili nov porast cen hrane.
What is El Niño and why is it so powerful?
— Massimo (@Rainmaker1973) September 21, 2026
[🎞️ geoglobe_tales] pic.twitter.com/Ep8NFibrsX
El Niño bo v nekatere dele sveta prinesel precej močnejše deževje in poplave. Peru in Čile že trpita, dostop do Machu Picchuja pa je moten. Afriški rog je še posebej ranljiv za močne nalive, medtem ko naj bi jug Združenih držav Amerike doživel močne zimske padavine.
Poletje na južni polobli bo bistveno bolj vroče in suho, kar bo prineslo večje tveganje za požare in suše v Avstraliji in južni Afriki. Močnejši tajfuni se pričakujejo tudi v Tihem oceanu, medtem ko El Niño običajno upočasni orkane v Atlantiku, kjer jih letos, nenavadno, še niso zabeležili.
Svetovna meteorološka organizacija pri ZN je začela največjo operacijo v svoji 50-letni zgodovini, da bi nacionalnim meteorološkim službam pomagala pri pravočasni izdaji napovedi.
Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da planet vstopa v neznano območje in nevarno območje vremenskih ekstremov. Profesor Bill McGuire je za Guardian poudaril, da bi to lahko bila ena največjih vremenskih sprememb v zadnjih tisoč letih, ki bo prinesla vrsto katastrof, in spomnil, da je super El Niño v letih 1997 in 1998 svetovnemu gospodarstvu prinesel izgube v višini 5,7 bilijona dolarjev.
"Neprimerljivi vročinski valovi in požari v naravi, ki smo jim bili priča v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, so le majhen uvod v to, kar prihaja," zaključuje profesor Kevin Trenberth iz ameriškega Nacionalnega centra za atmosferske raziskave.
