Javni poziv 105SUB-sNESOB23 je namenjen spodbujanju gradnje, nakupa in prenove stanovanjskih stavb v skoraj ničenergijskem standardu plus (sNES+). V primerjavi z zadnjim pozivom iz leta 2021 novi prinaša kar nekaj sprememb. Po novem za pridobitev subvencije ni več dovolj, da je nova stavba skoraj ničenergijska, saj je gradnja teh od maja 2022, ko je bil sprejet novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), obvezna. 

Obvezna sončna elektrarna in sistem za deževnico

Za pridobitev subvencije mora zdaj investitor narediti še korak naprej. Zato sta v javnem pozivu, v okviru katerega je na voljo tri milijone evrov nepovratnih sredstev, po novem dve novi zahtevi. 

Za eno- in dvostanovanjske gradnje je nova zahteva, da morajo imeti vgrajeno tudi napravo za samooskrbo z električno energijo, torej sončno elektrarno. Druga zahteva pa je vgradnja sistema za deževnico.  

Pri celoviti skoraj ničenergijski prenovi starejše enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe, pa mora po novem investitor vgraditi sončno elektrarno, ne pa tudi sistema za deževnico. 

Zahteva za postavitev sončne elektrarne ne velja za investitorje, ki so jim soglasje za njeno priključitev zavrnili. Le subvencija bo nekoliko nižja. Nižjo subvencijo bodo dobili tudi tisti investitorji, ki so graditi začeli v letu 2023 in že pred objavo javnega poziva dobili uporabno dovoljenje. V tem primeru jim pogoja o vgradnji sistema za deževnico ni treba izpolniti. 

Po novem 70 odstotkov energije iz OVE

Sončna elektrarna mora zagotoviti toliko električne energije, kolikor je letna raba za delovanje sistemov ogrevanja, priprave tople vode, prezračevanja in razsvetljave. 

Sistem za zbiranje deževnice pa mora biti zasnovan tako, da bo deževnica namenjena za splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje vrta ipd., hkrati je treba vgraditi podzemni zbiralnik za najmanj šest kubičnih metrov vode.

Zaostrili so tudi delež obnovljivih virov energije, ki so obvezni za delovanje stavbe, kamor se štejejo ogrevanje, hlajenje, razvlaževanje, prezračevanje, priprava tople vode in razsvetljava. Prej je veljalo, da mora biti najmanj 50 odstotkov vse potrebne energije iz OVE, po novem jih mora biti najmanj 70 odstotkov. 

Večina zahtev enakih kot do zdaj 

Večina drugih zahtev, ki opredeljuje sNES+ ostaja enakih, kot so veljale v prejšnjem pozivu za sNES. Ustreznost stavbe bodo preverjali na podlagi izračunov in dokazil iz elaborata energijske učinkovitosti sNES+ stavbe, izračuna po metodologiji PHPP2, projektne dokumentacije (DGD) za izvedbo gradnje (PZI). Pri prenovi bo treba izkazati tudi stanje pred prenovo. Z izračunom se preverja tudi morebitno poletno pregrevanje, učinkovitost senčenja ter naravno pohlajevanje in aktivno pohlajevanje z energijsko učinkovitimi sistemi.

Enake ostajajo tudi zahteve po energijski učinkovitosti, in sicer je najvišja dovoljena raba energije za ogrevanje in hlajenje novogradenj 15 kWh/(m² a), prenovljenih hiš pa 25 kWh/(m² a) za ogrevanje in 15 kWh/(m² a) za hlajenje.

Tudi zahteve za zunanje stavbno pohištvo, toplotne prehodnosti gradbenih elementov in sklopov toplotnega ovoja stavbe, zahteve o vgradnji centralnega prezračevalnega sistem z rekuperacijo, ostajajo enake kot do zdaj. Še vedno je obvezen tudi test zrakotesnosti. 

Novogradnje: subvencije višje tudi za več kot petino

Ena od dobrodošlih novosti so nekoliko višje subvencije, v povprečju od 13 pa celo do 22 odstotkov, odvisno od energijske učinkovitosti in vgrajenih materialov. 

Foto: zajem zaslona subvencije novogradnja
Višina nepovratne spodbude se zniža za 10 evrov na neto kvadratni meter ogrevane površine, če so investitorju zavrnili soglasje za sončno elektrarno, ali je uporabno dovoljenje pridobil pred objavo poziva in ni vgradil sistema za deževnico. V obeh primerih hkrati pa bo spodbuda nižja za 20 evrov na m2. 

Prenova: subvencije višje do 16 odstotkov

Višje so tudi subvencije, ki jih lahko dobijo investitorji prenovo hiš v sNES+ standardu, in sicer od 14 do 16 odstotkov. Pogoja o lesenih oknih pri prenovah ni. 

Foto: zajem zaslona subvencije prenova

Hiše, ki so upravičene do subvencije

Do subvencij so upravičene vse eno- in dvostanovanjske hiše, ki so jih začeli graditi po 1. januarju 2023. To je treba dokazati z računi o začetku izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del. 

Pri prenovah pa velja, da so do subvencij upravičene hiše, če je bilo gradbeno dovoljenje zanje ali njene dele ter morebitno spremembo namembnosti v stanovanjsko stavbo izdano pred 1. julijem 2010. Morebitna odločba o legalizaciji stanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. julijem 2010, ali odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967, pa pred oddajo vloge na ta javni poziv. 

Subvencije lahko dobijo tudi investitorji, ki gradijo nove ali obnavljajo stare stavbe, ki imajo mešano namembnost, vendar je pogoj, da je vsaj 51 odstotkov stanovanjske namembnosti. Subvencijo lahko dobijo le za stanovanjski del. 

Za nove prizidave oziroma dele stavb, ki so bili zgrajeni po 1. juliju 2010, nepovratna finančna spodbuda za prenovo ne bo dodeljena.

Novost je tudi, da po novem do subvencije niso upravičeni kupci stanovanj v tri- in večstanovanjskih hišah. Prav tako ni več subvencij za prenovo stanovanj v teh stavbah.