Najpogostejša misel ob izbiri oken je zmanjšanje toplotnih izgub. Zato je v podzavesti zasidrana domneva, da je najboljše tisto okno, ki je energijsko najučinkovitejše, pri katerem uhaja najmanj toplote skozi steklo.
Ponudniki oken se temu prilagodijo in poudarjajo predvsem toplotno prehodnost stekla (Ug), ki je pri dvoslojnih zasteklitvah med 1,0 in 1,4 W/m2K, pri trislojnih pa med 0,5 in 0,9 W/m2K. O prehodu sončne energije, ki zelo vpliva na notranje klimatske pogoje, to je izraženo kot sončni faktor ali g-vrednost, večina ponudnikov molči. Niti Eko sklad ne navaja sončnega faktorja na svojem seznamu tisočerih oken.
Okna omogočajo veliko več kot zgolj zmanjšanje toplotnih izgub. Povezujejo notranji prostor z zunanjim. Nudijo toplotno, sončno, zvočno in protivlomno zaščito ter dovajajo dnevno svetlobo in toploto v prostor. Ko izbirate okna, je treba pretehtati vse argumente, saj povečana toplotna zaščita zmanjša prehodnost za svetlobo in za sončno energijo. Kakšna je optimalna energijska bilanca oken, ki je odvisna od lokacije stavbe in usmerjenosti oken? Okna proti jugu so popolnoma drugače obremenjena kot proti severu. Zakaj bi morala biti enaka?
Kriterij čez palec
Ob zamenjavi oken je najenostavneje slediti kriterijem Eko sklada za nepovratna sredstva: lesena okna s toplotno prehodnostjo Uw ≤ 1,1 W/m2K, s trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom, vgrajena po smernici RAL. Iz seznama lahko izberete okna glede na ceno, celostno podobo in privlačnost prospekta. Vprašanje pa je, ali je to res najprimernejša izbira, saj dveh ključnih podatkov, sončnega faktorja in deleža prepustnosti svetlobe, seznam sploh ne navaja.
Zamenjava ali posodobitev oken
Preden se odločate za zamenjavo oken, preverite, ali ne bi bilo primernejše, da stara okna obnovite. Menjava dobrih, a zastarelih oken samo zaradi tega, ker nudi Eko sklad nepovratna sredstva za nova okna do 150 evrov/m2, morda ni premišljena odločitev.
Stara ohranjena okna je možno posodobiti z vgradnjo toplotnozaščitnih izolacijskih stekel, z zatesnitvijo reg, z novim opleskom in s popravilom okovja. Razlika med zamenjavo ali posodobitvijo je ogromna, tako finančno kot uporabno. Ocenjen strošek posodobitve oken je vsaj pol nižji od zamenjave.
- odstranitev obstoječih oken ter nakup in vgradnja novih,
- nakup in vgradnja senčil,
- nakup in vgradnja zunanjih in notranjih okenskih polic,
- popravilo in zaključna obdelava špalet,
- ostali stroški, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.
Pričakovati je, da so dejanski skupni stroški menjave večji od približno 500 evrov/m2 okna, kolikor je treba še doplačati po prejemu subvencije.
Posodobiti, ne zamenjati
Resolucija Evropskega parlamenta o daljši življenjski dobi za izdelke daje prednost popravilom pred zamenjavo. Večina potrošnikov v EU skuša pokvarjene izdelke najprej popraviti. Naj bo to tudi vodilo našim potrošnikom, ki imajo neustrezna okna.
Države članice naj spodbujajo možnost popravila izdelkov. Zato pričakujemo, da bo temu sledil tudi Eko sklad tako, da bo spodbujal ukrepe, s katerimi bi postala možnost popravil za potrošnike privlačnejša. Konkretno, da bo nudil tudi spodbude za posodobitev oken, ne le za zamenjavo.
Prednosti posodobitve oken, poleg finančnih, so: videz stavbe se ne spreminja, zunanje in notranje špalete ostajajo nepoškodovane, zunanjih in notranjih polic ni treba menjati, senčil tudi ne, svetla površina stekel se ne zmanjša …
Trislojna zasteklitev je težja od dvoslojne, slabša sta sončni faktor in delež prepustnosti svetlobe, vgradna debelina je večja. Zato je trislojna zasteklitev manj primerna za posodobitev obstoječih oken kot dvoslojna.
Dvojna ali trojna zasteklitev?
Bistvene toplotne lastnosti oken določa zasteklitev, ki zavzema približno 70 odstotkov okenske površine. Sodobna zasteklitev je večslojna, dve ali tri šipe, učinkovit medstekelni distančnik, na šipah so nizkoemisijski nanosi, medstekelni prostor je polnjen z inertnim plinom. Dovoljena toplotna prehodnost stekla Ug je največ 1,1 W/m2K. Na seznamu Eko sklada so okna, ki imajo 0,9 W/m2K ali manj.
Vsako okno ima več toplotnih izgub kot izolirana stena, vendar imajo okna, obrnjena proti soncu, tudi toplotne dobitke. Praviloma več toplotnih dobitkov kot izgub. Zahteve za okna, obrnjena proti severu, so drugačne kot za tista, obrnjena na druge smeri neba.
Poglejmo prvo okno iz seznama Eko sklada, ki je primerno za subvencijo: trislojna zasteklitev, toplotna prehodnost zasteklitve - Ug = 0,9 W/m2K, toplotna prehodnost profila - Uf = 1,3 W/m2K. Za sončni faktor ni podatka, vendar je verjetno 0,5, propustnost svetlobe 74 odstotkov.
Pa poglejmo odlično okno, ki po kriterijih Eko sklada ni primerno in nima spodbude: dvoslojna zasteklitev, toplotna prehodnost zasteklitve - Ug = 1,0 W/m2K, toplotna prehodnost profila - Uf = 1,3 W/m2K, sončni faktor 0,64, propustnost svetlobe 82 odstotkov.
Katero okno je primernejše?
Če je pomembna subvencija, izberite trislojna za celo stavbo. Če pa je pomembna energijska učinkovitost in obilo dnevne svetlobe, pa dvoslojno zasteklitev, le morda proti severu trislojno. Za povprečno veliko stavbo lahko s pametnim izborom prihranite nekaj sto kilovatnih ur toplote letno, odvisno od osončenosti in minimalne zunanje temperature. To se morda ne sliši veliko, lahko pa predstavlja skok iz energijskega razreda B1 v A2. Če pa upoštevamo še 10 odstotkov večjo propustnost svetlobe pri dvoslojni zasteklitvi, ni več dileme. Odlično okno z dvoslojno zasteklitvijo je v večini stavb primernejše od povprečnega s trislojno zasteklitvijo.
Kaj pa senčila in prezračevanje?
Vsa okna, razen tistih proti severu, morajo imeti senčila. Senčila naj bodo zunanja in taka, da najmanj ovirajo pogled. Na južni strani so primerne nadstrešnice, na vzhodu in zahodu pa žaluzije in screeni.
Okna za vedno
Okna, ki jih boste vgradili v novogradnjo, zamenjali v obstoječi stavbi ali obnovili, bodo za vedno. Pričakovana življenjska doba oken je več kot 40 let, zato dobro premislite, kakšna naj bodo. Tudi podrobnosti, na katere sprva ne pomislite, so pomembne. Kako jih boste odpirali, kako čistili? Na kateri višini naj bo vgrajena kljuka? Sta pomembni zvočna in protivlomna zaščita? Kaj pa zaščita pred insekti? Kako senčiti okna, da ne bo oviran pogled? Boste nova okna pri novogradnji ali zamenjavi vgradili na zunanji rob zidu in zmanjšali toplotni most? Bodo zunanje police kamnite ali kovinske? Kako bo tesnjena rega med oknom in fasado? Kako bo monter dokazoval primernost vgrajenih oken? Kako lahko veste, da bodo okna res vgrajena po smernicah RAL? Vsa ta vprašanja so pomembnejša kot število šip v oknu.
Matjaž Valenčič je neodvisni energetski svetovalec v zavodu ZaEnSvet.
eno čist laično vprašanje za strokovnjake. zakaj je med stekli en poseben plin in kolk časa ta plin tam ostane …
Šipa? Kaj je to, šipa? Aaaa, STEKLO mislite. Zakaj pa tako ne napišete?