Vlada je v javno obravnavo uredbo o nadomestilu dobaviteljem električne energije za dobavo gospodinjskim odjemalcem s samooskrbo z letnim netiranjem, ki opredeljuje način določitve nadomestila, določa metodologijo za njegov izračun ter način izplačila nadomestila in tudi najvišje skupno letno izplačilo.

Težava je vse večja

Spomnimo, sistem letnega netiranja, v katerega je po navedbah vlade vključenih 70.000 končnih odjemalcev, in spremenjene razmere na trgu dobaviteljem povzročajo visoke stroške, ki nastajajo zaradi vedno večje razlike med cenami elektrike v času visoke proizvodnje fotovoltaike (to je podnevi in poleti), in v času visokega odjema odjemalcev (to je zvečer in pozimi).

Ali drugače, energija, proizvedena v fotonapetostnih napravah, ima v sončnih dnevih vedno manjšo vrednost (saj je teh naprav vedno več), medtem ko je vrednost energije, ki jo morajo dobavitelji zagotoviti za dobavo tem odjemalcem (ko sonce ne sije), vedno večja. "škarje" se, kot navajajo v obrazložitvi uredbe, z leti pospešeno razpirajo in povzročajo vse večje težave dobaviteljem pri oskrbi odjemalcev z letnim netiranjem.

Za pokrivanje izgub 114 milijonov evrov

Ker so pristojni prepričani, da teh stroškov ne smejo nositi odjemalci z letnim netiranjem, kar so zelo natančno določili v decembra sprejetem zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, so se odločili, da izgube dobaviteljem pokrijejo iz prispevka za OVE in SPTE.

V uredbi so določili, da bodo dobaviteljem za leto 2025, natančneje od 1. marca do konca leta, izplačali največ 14 milijonov evrov. Najvišje možno izplačilo, 28 milijonov evrov, so predvideli za letos, potem pa bodo letna izplačila vsako leto nekoliko nižja. Tako je za 2027 določen znesek 23 milijonov evrov, največ 18 milijonov evrov bodo izplačali 2028, 16 milijonov leta 2029, za 2030 pa je predvidenih le še 15 milijonov evrov.

Skupni letni znesek je določen glede na projekcije dobaviteljev, znižuje pa se zaradi predvidevanj, da se bodo razlike v cenah električne energije med različnimi deli dneva ter med različnimi letnimi časi zniževale. Drugi razlog je dejstvo, da lahko dobavitelji z boljšim napovedovanjem in optimizacijo izboljšajo svoje delovanje na energetskih trgih ter s tem znižajo svoje potencialne stroške, zato so letne zneske tudi omejili.  

V uredbi je tudi varovalka, ki preprečuje, da bi bila kljub morebitnim višjim zahtevkom dobaviteljev, izplačana višja letna vsota od določene. Nadomestilo se bo v tem primeru proporcionalno znižalo vsem dobaviteljem.

V šestih letih naj bi tako dobaviteljem izplačali največ za 114 milijonov evrov stroškov, ki jih imajo z odjemalci z letnim netiranjem.

Višina prispevka se lahko prilagodi

Kot rečeno gre za sredstva za podpore, ki se zbirajo s prispevkom OVE in SPTE, pri čemer vlada navaja, da zato ne bodo ogroženi drugi ukrepi, ki se prav tako financirajo iz teh sredstev. »Razlog za to je, da se količina potrebnih sredstev v okviru mehanizma zbiranja prispevka za OVE in SPTE sproti prilagaja dejanskim potrebam ter dinamiki izvajanja posameznih ukrepov«.

Ali drugače, če bo treba, bodo prilagodili višino prispevka, saj kot še navajajo, "višino zbranih prispevkov po posameznih energentih določi Vlada RS, pri čemer se ta višina lahko po potrebi prilagodi, da se zagotovi nemoteno izvajanje vseh ukrepov".

Cena vezana na borzni indeks

Metodologija izračuna izgub določa, da center za podpore vsakemu dobavitelju, za obdobja, ko prevladuje odjem (poraba), izplača energijo, ki jo mora dobavitelj kupiti za svoje gospodinjske odjemalce s samooskrbo, za obdobja, ko prevladuje oddaja (proizvodnja), pa dobavitelji energijo odjemalcev s samooskrbo, ki so jo prodali na trgu, plačajo centru za podpore.

Ta izračun se izvaja za vsakih 15 minut posebej, z uporabo indeksa cene pri trgovanju za dan vnaprej na borzi s točko dobave v Republiki Sloveniji (trenutno je to indeks SIPX), kar zagotavlja, da je vrednotenje količin poenoteno na transparenten način. Za vsak 15-minutni obračunski interval se torej izračuna vsota realizacij odjemalcev s samooskrbo posameznega dobavitelja, ki je v posameznem intervalu lahko pozitivna (če so odjemalci v tem intervalu več porabili) ali negativna (če so odjemalci v tem intervalu več proizvedli).

Dvojnega plačila ne bo 

Ker po predlaganem sistemu povračil stroškov dobavitelji dobijo povrnjene vse stroške za zagotovitev energije za odjemalce s samooskrbo, se jim povrnejo tudi stroški za tiste odjemalce, katerih letni odjem je večji od letne oddaje v omrežje. To energijo dobavitelji zaračunajo odjemalcem po pogodbeni ceni. Da dobavitelj te energije ne bi dobil plačane dvakrat (od odjemalcev in od centra za podpore) predlog uredbe določa, da se za ta znesek zmanjša višina nadomestila, do katerega so upravičeni.

Uredba določa še, da če izračun pokaže negativne stroške, morajo dobavitelji to negativno razliko izplačati centru za podpore. Če bi se cene na trgu spremenile tako, da dobavitelji zaradi cenovnih razlik ne bi imeli več stroškov, ampak dobiček, bi bili izračunani dobiček dolžni vrniti centru za podpore. Če dobavitelji ne pokrivajo stroškov zaradi cenovnih razlik, je pravično tudi, da ne obdržijo morebitnega dobička iz istega naslova

Zaradi čim manjših administrativnih obremenitev dobaviteljev in centra za podpore se obračun izvaja letno, za preteklo koledarsko leto.

Za upoštevanje indeksa dan vnaprej so se odločili, ker je cenovno relevanten le dnevni trg, meddnevni pa ni likviden v tolikšni meri, da bi lahko dal zanesljiv cenovni signal. Tudi možnost tržnega manipuliranja s ceno na trgu za dan vnaprej je zaradi velike količine čezmejnega trgovanja spojenega evropskega trga praktično onemogočena, pojasnjujejo odločitev.

Podatki o izplačilih bodo javni

Center za podpore, ki bo sprejemal zahtevke dobaviteljev in stroške tudi izplačeval, bo o tem moral ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poročati najkasneje do 31 maja poročati za preteklo leto.

Hkrati bo moral javno objaviti podatke o skupnem znesku nadomestil, ki je bil odobren z izdanimi odločbami, o skupnih zahtevanih zneskih nadomestil, o prejemnikih nadomestil in zneskih, o skupni količini odjema in oddaje odjemalcev za posameznega dobavitelja in o številu odjemalcev, za katere posamezni dobavitelji uveljavljajo nadomestilo.

Letos bodo navedeni podatki izjemoma znani šele 1. julija.

Po letu 2030 konec net meteringa

Shema izplačil se bo iztekla konec 2030, ne glede na to, ali bodo po tem še obstajale izgube ali ne. Kot navajajo v obrazložitvi, gre za prehodno težavo, ki "izhaja predvsem iz zaostajanja investicij v hranilnike električne energije". Ocenjujejo, da naj bi nevzdržne tržne razmere izzvenele v obdobju od treh do petih. V tem času naj bi dobaviteljem z večjo količino baterijskih sistemov in upravljanjem uspelo trenutne razmere sanirati do vzdržnega stanja.

V primeru, če bi bil model letnega netiranja tudi po leti 2030 še vedno nevzdržen za dobavitelje, ti ne bodo več obvezni zagotavljati te storitve za končne odjemalce. Po navedbah vlade naj bi do takrat "vsi odjemalci, ki so investirali v naprave za samooskrbo, to investicijo lahko povrnili". Tudi tistim, ki so se v sistem vključili zadnji, saj kot pravijo, naj bi bila doba vračila naložbe zgolj pet let.

"Poleg tega imajo odjemalci z napravo za samooskrbo vedno možnost prehoda v sistem samooskrbe po novem zakonu, ki sicer ne določa več obveznega netiranja količin prevzete in oddane električne energije, vseeno pa odjemalcem prinaša številne in znatne finančne koristi," še zaključijo.