Tudi če nimate sončne elektrarne, boste po novem plačali njihove izgube

Dobavitelj električne energije SunContract toži državo za 3,3 milijona evrov, hkrati bo najkasneje s 1. novembrom odpovedal vse pogodbe odjemalcem, ki niso sprejeli novih pogojev. Razlog je izguba, ki jo povzročajo sončne elektrarne, vključene v shemo letnih neto meritev, net metering.

Z izgubami se ne srečuje le omenjeni dobavitelj, temveč vsi dobavitelji, a drugi se do zdaj niso odločili za odpovedi pogodb, nekateri med njimi so se odločili le, da ne bodo več sprejemali novih odjemalcev z net meteringom, torej tudi tistih ne, ki jim je oziroma jim bo pogodbe odpovedal SunContract.

Napoved se je uresničila

Vse navedeno je znano že nekaj tednov, a minuli petek se je med vladnimi gradivi znašel tudi predlog novele zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1), ki ga je vlada potrdila in poslala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor.

V noveli, ki med drugim ureja tudi samooskrbo z net meteringom, se je pojavil člen, ki dobaviteljem zagotavlja, da jim bodo nastale izgube povrnili. Uresničile so se torej besede Gregorja Novaka, direktorja družbe SunContract, ki je konec septembra zbranim novinarjem povedal, da ne bo presenečen, če se bo potem, ko bodo v podjetju ukinili net metering in poskrbeli, da bodo vsi njihovi odjemalci, ki to želijo, našli drugega dobavitelja, v državi čudežno našel denar za pokrivanje izgub net meteringa. 

"Dejstvo, da se je ministrstvo šele sedaj odzvalo na dolgo trajajočo problematiko net-meteringa ter prepoznalo, da zaradi obstoječega sistema nastaja škoda, ki je nevzdržna in nepravična, nas ne preseneča. Predlog zakona z dopolnitvijo členov, ki urejajo nadomestila, je bil na vladi sprejet neposredno po tem, ko je družba SunContract že napovedala ukinitev storitve net-meteringa in začela s postopki odpovedi pogodb obstoječim uporabnikom," je za Žurnal24 danes komentiral Novak.

Po njegovem mnenju gre za ponovni poskus ministrstva, da odpravi težave, do katerih pa sploh ne bi smelo priti, če bi bilo ustrezno nadomestilo dobaviteljem določeno že pred sprejetjem oziroma sočasno s sprejemom Borzenovih pravil. "Dvomimo, da bo tokratni pristop bistveno drugačen – razen morda zaradi dejstva, da je največji zasebni dobavitelj električne energije, SunContract, storitev net-meteringa že prenehal ponujati, zaradi česar so nekatere stranke prešle k državnim dobaviteljem".

Dvomi pa tudi o tem, da bodo nove določbe sploh sprejete, saj kot pravi, "je podpora predlogu v državnem zboru, nekaj mesecev pred volitvami, vprašljiva, saj so bili vladni poslanci v zadnjem letu do te tematike večkrat zadržani."

Novi člen: obvezne pogodbe in vračilo izgub

Nov 101. člen zakona tako ureja dobavo gospodinjskim odjemalcem, vključenim v sistem samooskrbe z letnim netiranjem prevzete in oddane električne energije. Določa, da dobavitelji, stroškov, ki nastanejo zaradi net meteringa, ti pa so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije, tem odjemalcem ne smejo zaračunati.  

Nadalje je določeno, da dobavitelji ne smejo enostransko prekiniti pogodbe z odjemalcem z net meteringom, kar je nedavno naredila družba SunContract, hkrati ne smejo prenehati z dobavo tej skupini odjemalcev. Določa pa tudi, da dobavitelji odjemalce z net meteringom ne smejo zavrniti, temveč morajo z njim skleniti pogodbo. S tem želi zakonodajalec očitno preprečiti odločitve nekaterih dobaviteljev, ki so že sporočili, da novih dojemalcev z net meteringom ne sprejemajo več.

V zadnjem odstavku pa člen določa, da je dobavitelj upravičen do finančnega nadomestila za pokrivanje stroškov, ki nastanejo zaradi net meteringa. Nadomestilo bo izplačeval center za podpore, vlada pa bo z uredbo predpisala način določitve nadomestila, metodologijo za njegov izračun in način njegovega izplačila.

Določbe o prepovedi zaračunavanja stroškov odjemalcem, obveznost sprejema novih strank z net meteringom in prepovedi enostranskih odpovedi pogodb veljajo do konca 2030, dobavitelji pa bodo do nadomestil za izgube upravičeni od  1. marca letos do konca leta 2030.

Zakaj so si dvakrat premislili

Zgodba o povračilih izgub iz naslova net meteringa pa ima nekoliko daljšo brado. Že februarja letos, ko je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo prvič v javnost poslalo novelo omenjenega zakona, je bilo določeno, da bodo dobaviteljem izgube poplačane iz prispevka OVE, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije. Dobavitelji so bili pomirjeni, v javnosti pa je to določilo sprožilo precej negodovanja. S tem, da bi se izgube pokrivale iz prispevka OVE, se ni strinjala niti agencija za energijo.

Maja je potem sledil prvi preobrat, določila o plačilu izgub dobaviteljem so bila praktično čez noč brisana iz predloga zakona, in sicer z obrazložitvijo, je bila "sprememba dogovorjena v okviru koalicijskega usklajevanja".

In zdaj nov preobrat. Dodatno pojasnilo, zakaj so si na ministrstvu kar dvakrat premislili, sicer še čakamo, razloge zato, da je povračilo izgub dobaviteljem ponovno našlo pot v zakon, pa lahko preberimo v izjemno obsežni obrazložitvi člena.

Prej: Dobavitelji naj spremenijo poslovni model

Čeprav so na ministrstvu menili, da bi izgube morali nositi dobavitelji in pač prilagoditi poslovni model, zdaj ugotavljajo, da so te vedno večje, "škarje se z leti pospešeno razpirajo in povzročajo vse večje težave dobaviteljem pri oskrbi odjemalcev z letnim netiranjem". Ali drugače, več kot je sončnih elektrarn z net meteringom, večje so izgube.

"Izvajanje letnega netiranja namreč dobaviteljem povzroča občutno škodo, kar bi lahko pomenilo tudi resno tveganje za njihovo poslovanje oziroma škodljive učinke za ostale odjemalce (predvsem znatno povišanje cen električne energije)," še najavljajo v obrazložitvi in dodajajo, da "dobavitelji namreč navedenih stroškov ne morejo vključiti v maloprodajne cene električne energije za ta segment, saj odjemalci z viški zaradi letnega netiranja ne plačajo dobavljene električne energije. Še več, tudi, ki nimajo viškov, plačajo samo razliko med dobavljeno in oddano energijo".

Zdaj: Izgube so vse večje

Od leta 2016, ko je net metering uveden, se je v sistem vključilo približno 70.000 uporabnikov. Možnosti za vključitev novih uporabnikov v ta sistem od konca leta 2024 ni več, že sklenjene pogodbe pa ostajajo v veljavi.

"Veliko število vključenih uporabnikov in spremenjene razmere na trgu dobaviteljem v zadnjem času povzročajo visoke stroške, ki nastajajo zaradi vedno večje razlike med cenami elektrike v času visoke proizvodnje fotovoltaike (to je podnevi in poleti) in v času visokega odjema odjemalcev z letnim netiranjem (to je zvečer in pozimi)," navajajo.

Kot so nedavno povedali dobavitelji, so lani skupne izgube dosegle 21 milijonov evrov, letos jih ocenjujejo med 35 in 40 milijoni evrov oziroma več kot 600 evrov na posameznega odjemalca z net meteringom. Prihodnje leto naj bi se skupne izgube povzpele na 60 milijonov evrov.

Zaščita odjemalcev, ki prispevajo k dosegi cilja

Izgub torej ne smejo nositi odjemalci z letnim netiranjem, niti se jim ne smejo zgoditi enostranske odpovedi pogodb, so prepričani na ministrstvu. Samooskrbni odjemalci so namreč pomembno prispevali k temu, da je Slovenija dosegla zavezujoče cilje deleža OVE, s čimer se je izognila dodatnim plačilom v obliki statističnega prenosa, ki so v preteklih letih dosegli okoli 18 milijonov evrov. Poleg tega večji delež OVE zmanjšuje uvozno odvisnost. "Odjemalci, vključeni v sistem letnega netiranja, so torej z naložbami v samooskrbne sončne elektrarne pomembno prispevali (in še prispevajo) k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev".

Odjemalcem z net meteringom mora biti omogočena tudi zamenjava dobavitelja, zato je v predlogu člena določeno, da dobavitelj, ki dobavlja tem odjemalcem, ne sme odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci. Ta določba pa ne velja za dobavitelje, ki tovrstnih odjemalcev ne oskrbujejo, ki niso zakonsko zavezani k ponujanju teh produktov.

Plačali bomo vsi iz prispevka OVE

Izgube naj bi glede na novo določilo v noveli zakona pokrili iz prispevka OVE, ki ga plačujemo vi odjemalci električne energije, ali kot je pred časom za Žurnal24 povedala Duška Godina, direktorica agencije za energijo, "bi breme izgub, ki nastanejo dobaviteljem zaradi njihovih odjemalcev v shemi net-meteringa, nosili odjemalci, ki s temi stroški nimajo popolnoma nič".

Na ministrstvu, kjer so novelo pripravili, pa menijo drugače. "Da bi predlagani mehanizem omogočal nadaljnje zagotavljanje ugodnosti odjemalcev, ki so pomembno prispevali k doseganju državnih ciljev s področja OVE, je treba zagotoviti vzdržnost tega poslovnega modela tudi za dobavitelje. Zato predlog zakona določa finančno nadomestilo za dobavitelje, na podoben način, kot že velja za primere regulacije cen električne energije pod stroškovno ceno."

Profimedia

Predlagatelj ob tem poudarja, da izplačilo nadomestil dobaviteljem ne bo vplivalo oziroma ogrozilo izvajanja drugih ukrepov, ki se prav tako financirajo iz teh sredstev.

V tujini net metering že ukinjajo

Na koncu obrazložitve pa navajajo še prakso iz treh drugih držav, kjer net metering že omejujejo. Nizozemska postopno ukinja sistem net meteringa od letos, tako da postopno zmanjšuje delež električne energije, ki se lahko netira, dokler sistem leta 2031 ne bo popolnoma ukinjen. Tako letos netiranjo 91 odstotkov energije, prihodnje leto bo delež 82 odstotkov, leta 2027 pa 73 odstotkov in tako vsako leto do 2031 po devet odstotkov manj. Ob tem dodajajo, da so na Nizozemskem net metering uvedli že leta 2004, zato je večina odjemalcev s prihranki odplačala svoje naložbe. Nasprotno pa je v Sloveniji večina odjemalcev v sistem vstopala šele v zadnjih treh letih, zato naložbe še niso odplačane.

V Flandriji (Belgija) bo sistem net meteringa ukinjen s 1. januarjem 2027. Od tega datuma do leta 2030 bodo presežke proizvedene električne energije odkupovali po 50 odstotkih dobavne cene, po letu 2030 pa po razumnih tržnih cenah.

Italija sistem, ki ga opravlja državni operater, postopno ukinja od konca 2024, kar pomeni, da pogodb, ki so v veljavi že 15 let, ne podaljšuje. Po njihovem izteku presežke proizvedene električne energije obračunajo po tržnih cenah.