Konec maja so se v okviru koalicijskega usklajevanja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odločili, da področja pokrivanja izgub, ki dobaviteljem električne energije nastajajo zaradi samooskrbnih sončnih elektrarn v shemi net metering (SSE), ne bodo uredili sistemsko oziroma v okviru zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. 

Določila, po katerih naj bi dobaviteljem vse izgube krili iz sredstev, ki jih odjemalci električne energije zberejo kot prispevek OVE in SPTE, stekajo pa se v podnebni sklad, so izbrisali iz omenjenega zakona. 

Dobavitelji so tako ostali brez sistemske rešitve, kar pomeni, da bodo morali stroške pokriti sami oziroma jih tako ali drugače zaračunati svojim odjemalcem. 

Izgub bo vsako leto več

Lani je bilo teh stroškov približno 21 milijonov evrov, nastanejo pa zaradi razlike v ceni elektrike. Poleti je ta nizka, takrat presežke v omrežje oddajajo tudi vse sončne elektrarne. Pozimi pa odjemalci s SSE manko elektrike jemljejo iz omrežja, a takrat je ta bistveno dražja kot poleti. Razlika, ki med omenjenima cenama nastane, je za zdaj strošek oziroma izguba dobavitelja.  

Ker je število ur, ko so cene električne energije izjemno nizke ali celo negativne, vsako leto več, dobavitelji napovedujejo, da bo tudi izgub vsako leto več. 

Kdo bo plačal

Kdo bo na koncu plačal izgube, ki jih povzročajo SSE? "Ravnanj dobaviteljev ne moremo prejudicirati, predvidevamo pa, da bodo njihova ravnanja različna. Verjetno tudi glede na njihove odjemalce, ki imajo zelo različne profile porabe in proizvodnje," so konec maja za Žurnal24 povedali na MOPE. 

Poskus enega od dobaviteljev, da bi vsem svojim odjemalcem s SSE zaračunal mesečni pavšal in tako pokril nastale stroške, je lani jeseni namreč klavrno propadel. Agencija za energijo je zaračunavanje pavšalov prepovedala, kot je v intervjuju za Žurnal24 povedala Duška Godina, pa lahko dobavitelji zaračunajo stroške v višini, ki jih posamezni odjemalec dejansko povzroči. 

Odgovore smo poskušali dobiti pri dobaviteljih. Zanimalo nas je, ali jih bodo zaračunali posameznemu odjemalcu s SSE, in sicer glede na to, koliko teh stroškov dejansko povzroča, ali pa morda načrtujejo, da bodo izgubo vračunali v ceno električne energije, ki jo plačujemo vsi odjemalci, ne glede na to, ali sončno elektrarno imamo ali ne. 

Konkretnih rešitev še ni

Njihovi odgovori so precej splošni, rečemo lahko, da konkretnih odločitev, razen pri enem od dobaviteljev še niso sprejeli. Vsem pa je skupno to, da se bodo potrudili poiskati za odjemalce s sončnimi elektrarnami najboljše rešitve. 

Znano je, da so v SunContractu že lani jeseni, potem ko jim je Agencija za energijo prepovedala zaračunati pavšal, sprejeli nekaj odločitev. Njihovi odjemalci s samooskrbami so se lahko odločili za nakup hranilnika električne energije, druga možnost, ki so jo imeli, pa je bila ta, da prek naprave, ki so jo morali kupiti, upravljanje svoje elektrarne prepustijo dobavitelju. Če niso izbrali nobene od možnosti, je dobavitelj z njimi prekinil pogodbo o dobavi.

SunContract: Hranilnik in pametno upravljanje prinašata koristi

Zdaj v podjetju pravijo, da so za svoje stranke razvili "pametno upravljanje baterijskih hranilnikov, ki jim prinaša znatne koristi". Tudi v prihodnje pa se bodo osredotočali na razvoj rešitev, ki najprej strankam prinašajo dodano vrednost, temeljijo na energetski učinkovitosti in samooskrbnosti.

Poleg tega strankam iz sheme net meteringa "vsekakor priporočamo, da razmislijo o naložbi v baterijske hranilnike in preidejo na nov model samooskrbe. To je tudi priporočilo ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki z različnimi razpisi oziroma shemami subvencij spodbuja čim večjo energetsko samozadostnost". 

Petrol: Država mora najti sistemske rešitve

V Petrolu za zdaj niso sprejeli še nobenih odločitev, kot pravijo, "letni net-metering za naše kupce sončnih elektrarn za zdaj ostaja nespremenjen, saj želimo ohraniti stabilnost in zaupanje v svoje rešitve".

Ob tem pa poudarjajo, da je obstoječa zakonodaja, ki je "državi omogočila izogib morebitnim kaznim EU, hkrati finančno breme prenesla na dobavitelje električne energije in investitorje v sončne elektrarne". Zato so na državni ravni predlagali več sistemskih rešitev, saj "lahko le celovite spremembe zagotovijo dolgoročno stabilnost in pravičnost za vse deležnike energetskega sistema".

Od države še vedno pričakujejo, da bo našla sistemske rešitve, pri tem pa upoštevala predloge dobaviteljev. V nasprotnem bodo, tako na Petrolu, "primorani ponovno ovrednotiti pogoje poslovanja za ta segment odjemalcev". Ti stroški namreč neposredno vplivajo na stabilnost poslovanja vseh dobaviteljev električne energije, še dodajajo. 

Tudi v Petrolu potrjujejo, da bodo zaradi pospešene implementacije OVE in spremenjenih razmer na energetskem trgu stroški samooskrbe v prihodnje vse večji. 

Energija plus: Cilj je pravična rešitev za odjemalce

Sistemske rešitve še vedno pričakujejo tudi v Energiji plus, kjer pravijo, da bi bilo treba problematiko "nasloviti z zagotovitvijo sistemske rešitve, ki bi bila dolgoročno vzdržna za dobavitelje, predvsem pa v največjo možno korist odjemalcem z letnim net meteringom". 

Sočasno pa v sodelovanju z lastnikom, družbo HSE, preučujejo vse možnosti, pri čemer na prvo mesto postavljamo korist odjemalcev in zagotovitev nadaljnjega izvajanja samooskrbe po modelu letnega net meteringa.

Odločitve še niso sprejeli, njihov cilj pa je "najti rešitev, ki bo pravična za odjemalce in ustrezna za energetski sistem kot celoto".

katarina.n.mal@styria-media.si