Stanovanjski sklad žogico vrgel vladi

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Ob zaključku leta je na tiskovni konferenci direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec ocenil uspešnost delovanja sklada v preteklem letu in predstavil cilje za prihodnost.
Oglej si celoten članek

Stanovanjska problematika je v Sloveniji trenutno še vedno ena izmed najbolj perečih tem, k njenemu reševanju se je zavezalo že mnogo vlad, a vselej neuspešno. Direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec upa, da bo sedanja vlada uresničila svoje predvolilne obljube in za razliko od preteklih vlad prispevala več sredstev za namen izgradnje novih stanovanj.

Čeprav je bilo v nacionalnem programu reform in naložb za blaženje gospodarskih in socialnih posledic pandemije Covida-19 - Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) leta 2021 obljubljenih 180 milijonov evrov za stanovanjsko gradnjo, je bilo do sedaj razpisanih le 60 milijonov evrov sredstev.

Foto: Stanovanjski sklad RS Črtomir Remec "Iz samo teh 60 milijonov bomo v Sloveniji dobili več kot tisoč javnih najemnih stanovanj, le naš sklad jih je zagotovil 714 v petih statističnih regijah," razlaga Remec. Čeprav bi tovrstna finančna injekcija dodobra prevetrila slovenski stanovanjski trg, meni, da preostalih 120 milijonov kaj kmalu še ne bo razpisanih: "Že drugo leto se na tem področju praktično nič ne dogaja, bojim se, da tudi prihodnje leto ne bo nič drugače."

V pričakovanju preostalih razpisov so na Stanovanjskem skladu vseeno vselej v pripravljenosti, saj so ugotovili, da je to ključ do uspeha. Njihov imperativ je, da čim hitreje pridejo do gradbenih dovoljenj za vse tiste projekte, ki so sedaj šele v projektiranju, in ta način dobijo prednost pred ostalimi konkurenti.

Leta 2019 je Sklad pridobil posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) v višini 50 milijonov evrov in dodatnih 70 milijonov leta 2022. "Za naslednji dve leti za oba programa sofinanciranja in javni poziv Sklada ostaja na voljo le 6,89 milijonov evrov, zato je nujna ureditev sistemskega financiranja, ki nam bo omogočila opravljanje našega poslanstva," opozarja Remec. 

Doda, da svoje poslanstvo težje opravljajo zaradi kadrovske pohranjenosti: "V zadnjih sedmih letih nam je država namenila manj sredstev, kot jih mesečno nameni za vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Kljub večjim kadrovskim potrebam pa so zagotovili le dve dodatni zaposlitvi in se po velikosti ne moremo primerjati z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana."

Najemna stanovanja Več 10 tisoč praznih zasebnih stanovanj, Sklad pa naj bi jih dobil le peščico Če je na tem področju manj dejavna vlada in za to pristojna ministrstva, ki so z razpisi še nekoliko zadržani, je drugače na Stanovanjskem skladu, kjer imajo v teku številne gradnje, nakupe in nove projekte, kar nekaj pa so jih letos tudi uspešno zaključili. To leto je bilo za Sklad še posebej izjemno, saj so zaključevali gradnje in hkrati vseljevali najemnike v njihovo največjo sosesko Novo Brdo v Ljubljani s 498 stanovanji. Otvorili so tudi sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prva faza je bila končana, za drugo fazo pa je tehnični pregled že opravljen, zato v kratkem pričakujejo uporabno dovoljenje. Prav tako so kupili stanovanja v Sveti Ani, začela se je gradnja stanovanj v Radljah ob Dravi in na Ravnah na Koroškem, medtem ko se gradnja na Dolgem mostu v Ljubljani zaključuje.

"Nekaj projektov pa smo izvedli s sofinanciranjem projektov z občinami. To so v Rogaški Slatini (12), Zrečah (6), Slovenskih Konjicah (10) in Šmarju pri Jelšah (30). S kreditiranjem bomo omogočili tudi stanovanja na Dečkovi cesti v Celju (142), na Rakovi Jelši v Ljubljani (156) in v Kopru v soseski Nova Dolinska (75). V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo soseske v Podbrezniku v Novem mestu (103)," je delo sklada ob iztekajočem se letu predstavil Remec.

Uspešno delovanje sklada so opazili tudi na Računskem sodišču RS, kjer so v revizijskem poročilu z naslovom "Izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji v obdobju 1.1.2015 do 30.6.2021" podali oceno, da je Stanovanjski sklad RS deloval delno učinkovito, medtem ko Vlada RS in Ministrstvo za okolje in prostor nista bila učinkovita. 

V prihodnje več pozornosti leseni gradnji

Novih projektov in želja je na skladu veliko, predvsem bi si želeli, da bi bilo poleg lastnih virov in dovoljenih posojil država iz proračuna omogočila sistemsko financiranje za gradnjo javnih najemnih stanovanj. V primeru, da bi država sredstva res zagotovila in Stanovanjski sklad RS kadrovsko okrepila, je Remec prepričan, da so cilji izgradnje 33.000 najemnih stanovanj do leta 2025 še vedno dosegljivi.

Direktor se je ozrl tudi v prihodnje projekte, ki jih že projektirajo in bodo za naslednji dve leti ključni. Ker je v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za obdobje 2022 in 2023 prostih le še 4,1 milijona evrov sredstev, opozori, da je treba čim prej zavihati rokave in začeti "še pred sušo zalivati ta vrt"

Trg nepremičnin Le tu cena stanovanja še ni dosegla 2000 evrov na kvadrat

Na podlagi javnih pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj bo tako zagotovljenih dodatnih 406 najemnih stanovanj, od tega bo v letu 2023 in 2024 zaključenih 67 stanovanjskih enot. Vse večjo pozornost pa so začeli namenjati tudi oskrbovanim stanovanjem.

Foto: Neuhaus.si Oskrbovano stanovanje

Trenutno medtem že projektirajo stanovanja v Lendavi, Lukovici, na Jesenicah in v Ljubljani v Podutiku – Glince, kjer želijo slediti viziji Evropske komisiji. Ta daje prednost izgradnji lesenih stanovanj, kar bi prineslo veliko novih delovnih mest. "Les je ena izmed pomembnih surovin, za katero pričakujemo, da bo ta vlada oz. ministrstvo za gospodarstvo našlo bolj primeren način podpore gradnji v lesu. Tam je ogromno razpisov za zadeve v lesu, vendar mislimo, da ne gre v pravo smer in ni tiste spodbude, da bi se gradnja v bistveno večjem obsegu tudi v Sloveniji izvajala v lesu," si želi direktor stanovanjskega sklada.

Ocenjena vrednost investicij Sklada do leta 2025 znaša 294,41 mio evrov z DDV, zgrajeno bo skupaj 1.833 stanovanjskih enot, v prihodnjih treh letih bodo od tega zaključili 921 stanovanjskih enot. Pri Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) so s prijavljenimi 12 projekti uspeli pri kandidaturi s kar 11. Računajo na nov razpis za 120 mio evrov, saj je imela država za te namene na voljo 180 mio evrov, medtem ko so jih po prvem razpisu dodelili le 60 mio evrov, s tem pa bi lahko v Sloveniji zgradili še približno dva tisoč stanovanj.

Čeprav so za 2. fazo gradnje pod Pekrsko gorco s strani vlade dobili zeleno luč za gradnjo v lesu in zagotovilo za 10 milijonov evrov sredstev iz podnebnega sklada, je takratna vlada pogodbo kasneje preklicala. Kljub temu da tudi za gradnjo 1. faze Glince v Podutiku od Ministrstva za okolje niso dobili denarja za leseno gradnjo, so se vseeno hrabro odločili za ta korak. "Menim, da je lesena gradnja predvsem zaradi podražitev v gradbeništvu lahko zelo konkurenčna, saj zmanjša čas trajanja gradnje za vsaj pol leta. Tako lahko z najemninami pokrijemo dražje stroške, ki jih ta način gradnje prinese. Če se bo to obneslo, bi lahko celotno sosesko Glince zgradili v lesu."

Nepremičninski trg Tu cene stanovanj, hiš in zemljišč rastejo najhitreje

Veliko tudi praznih stanovanj

Čeprav so stanovanja zelo iskana, statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji več deset tisoč praznih stanovanj, po nekaterih podatkih celo približno 100.000. Nekatera od teh so sicer uradno prazna, a se ne oddajajo po uradni poti, del praznih stanovanj je neprimernih za bivanje, ali zaradi slabega vzdrževanja, nefunkcionalnosti ali pa so celo na neprimernih lokacijah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v državi med 20.000 in 30.000 praznih stanovanj v zasebni lasti, ki se ne oddajajo na najemnem trgu. 

Za sistem javne najemne službe ocenjujejo, da potrebuje spremembe, saj ni konkurenčen in stimulativen za najemodajalce ter je (pre)zahteven za izvajanje. Letos so lahko namreč najeli in oddali naprej v podnajem le šest stanovanjskih enot. "Na eni strani je bilo ogromno prosilcev, ki jih je bilo treba obdelati na razpisu. Čeprav pa je bilo na drugi strani sprva več kot 50 zainteresiranih ponudnikov stanovanj, se je njihova zainteresiranost zmanjševala glede na (nujne) birokratske zahteve. K oddajanju jih je odvrnilo tudi povišanje davka na najemnine, ki se je povečal na 25%. Ker Sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, bomo v prihodnosti poskušali prispevati svoje ugotovitve za prenovo in analizo tega instrumenta," je sklenil mag. Črtomir Remec.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 20:26 20. December 2022.

    "V prihodnje več pozornosti leseni gradnji" - ne delajte bedarij , pojdite si pogledat ošlesane fasade v Novem polju, ki …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.