"V Republiki Sloveniji ne obstaja enoten trg daljinskega ogrevanja. Med distribucijskimi sistemi ni konkurence, saj ta med njimi ni mogoča. Vsak distributer je edini ponudnik daljinskega ogrevanja s toplotno energijo na posameznem območju," je glavna ugotovitev raziskave. 

Prednjači zemeljski plin, izgube so precejšnje

A poglejmo najprej številke. Po podatkih Agencije za energijo je bilo v  Sloveniji lani  registriranih 122 distribucijskih sistemov za oskrbo s toploto, od tega je 62 gospodarskih javnih služb (GJS), 19 tržnih in 41 lastniških. Delovali so v 68 občinah, s toploto pa so oskrbovali 156.754 odjemalcev, od tega 146.881 gospodinjskih. 

Proizvedli so 1.955,7 GWh toplote in dobavili 1.592,7 GWh toplote. "Razlika so izgube pri distribuciji toplote v višini 363 GWh".

Glavni energent za proizvodnjo toplote je bil plin s 47-odstotnim deležem, premog je predstavljal 31 odstotkov, ostali primarni energenti pa 22. Delež nafte in naftnih derivatov je v strukturi znašal 0,74 odstotka, obnovljivi viri (lesna biomasa, geotermalna energija) skoraj 19 odstotkov. 

Cene zelo različne

Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote za gospodinjske odjemalce se je v devetih občinah, ki jih analizira Agencija za energijo, glede na leto prej v povprečju povečala za devet odstotkov in znašala 155,2 evra/MWh. 

Najvišja cena je bila dosežena na Ravnah na Koroškem, 266,17 evra/MWh, sledita ji Maribor s 195,29 evra/MWh in Trbovlje s 193,87 evra/MWh. Najnižjo ceno je zagotavljal distribucijski sistem daljinskega ogrevanja v Velenju in Šoštanju s 126,18 evra/MWh, druga najnižja cena pa je bila v Celju, 129,60 evra/MWh.

Največje povečanje povprečne cene v primerjavi z letom pred tem so zaznali v Mariboru, 11 odstotkov, znižanje pa le na Jesenicah, za dobra dva odstotka.

Vsak sistem je monopol zase

Agencija za varstvo konkurence se je za raziskavo odločila "s ciljem boljšega razumevanja delovanja trgov ter predvsem zaradi indicev, da na trgu daljinskega ogrevanja obstajajo različne težave, domnevno povezane zlasti z enostranskim dvigom cen toplote končnim odjemalcem toplote določenih upraviteljev distribucijskih sistemov in ponudnikov toplote". V raziskavi so uporabili podatke za leti 2022 in 2023. 

Ugotovili so, da "zaradi pravne ureditve in tehničnih značilnosti vsak distribucijski sistem za oskrbo končnih odjemalcev s toploto predstavlja ločen upoštevni trg. Distribucijski sistemi med seboj niso povezani, saj tehnične značilnosti takšno povezovanje onemogočajo. Ključna ovira so toplotne izgube, ki nastajajo pri prenosu toplote na večje razdalje. Zaradi tega morajo biti proizvodni viri tople oziroma vroče vode nameščeni čim bližje končnim odjemalcem".

Kot rečeno pa to pomeni, da med sistemi ni konkurence, ali poenostavljeno, vsak ponudnik je monopol zase, vstop drugega ponudnika na trg pa ni mogoč.

Zamenjava ogrevanja praktično nemogoča

Nadalje so ugotovili, da odjemalci na večini območij, ki so jih analizirali, ne morejo zamenjati sistema ogrevanja. Čeprav na področju daljinskega sistema obstajajo tudi druge možnosti ogrevanja, pa kot navajajo v poročilu, zakonodaja (zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS), zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE) ter tudi nekateri odloki posameznih občin) "v večini primerov ne predstavlja ustreznega substituta ogrevanju s toploto iz distribucijskih sistemov".

ZSROVE namreč določa, da je zamenjava ogrevanja s toploto iz distribucijskega sistema možna zgolj, če sistem daljinskega ogrevanja ni energijsko učinkovit in če odjemalec projektira in celovito energijsko prenovi stavbo v skoraj ničenergijsko. Ob tem dodajajo, da je 62 odstotkov sistemov daljinskega ogrevanja energijsko učinkovitih, "kar pomeni, da odjemalci takšnih distribucijskih sistemov nimajo možnosti zamenjave načina ogrevanja". Dodatne omejitve pa z odloki lahko predpišejo tudi občine. 

Lastne zakonitosti pogojujejo ceno

Tudi splošna primerjava cen toplote med različnimi ponudniki (distributerji) toplote "ni možna, saj gre za povsem ločene upoštevne trge z lastnimi zakonitostmi in pogoji delovanja«.

Primerjava cen ni možna zaradi "uporabe različnih energentov za proizvodnjo toplote oziroma kombinacije teh, različne dolžine, starosti in razvejanosti distribucijskih sistemov, različne gostote odjema in števila končnih odjemalcev na omrežju, različne količine proizvedene ter prodane toplote ter drugih okoliščin". 

Previsoke cene

Agencija opozarja, da imajo nekateri proizvajalci, ki s toploto oskrbujejo sisteme daljinskega ogrevanja in cen katerih ne regulira Agencije za energijo, v pogodbah z distribucijskimi sistemi določbe o spremembah cene toplote glede na spremembe cene energenta, ki ga dejansko ne uporabljajo pri proizvodnji toplote, ampak glede na gibanje cen dražjega energenta za proizvodnjo toplote (npr. gibanje cen peletov namesto gibanja cen sekancev). "Takšni primeri bi lahko vodili do prekomernih cen oskrbe končnih odjemalcev s toploto iz tega distribucijskega sistema".

Pravica do računa z vsemi podatki

Prav tako opozarja, da končni odjemalci v večstanovanjskih hišah morali račune za prejeto toploto dobiti od distributerja in ne od upravnika, ki razdeli skupni račun za porabljeno toploto celotnega večstanovanjskega objekta na vse etažne lastnike. Tako so odjemalci prikrajšani za "del informacije o svojih stroških ogrevanja stanovanja in sanitarne vode, saj obračun stroškov ogrevanja pogosto ne vključuje vseh postavk in ne zadosti kriterijem transparentnosti obračuna in polne informiranosti potrošnika".

Račun mora biti pregleden z vsemi postavkami obračuna, še dodajajo.