Tako kaže s postavitvijo zloglasnih vetrnih elektrarn na Pohorju

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Projekt je naletel na velik odpor javnosti, investitor ima težave tudi pri pridobivanju dovoljenj.
Oglej si celoten članek

Slovenijo trenutno premore le dve večji vetrni elektrarni, ki proizvedeta 14 GWk vetrne energije. Iz vetra pridobivamo manj kot odstotek vse proizvedene električne energije. To se utegne kmalu spremeniti, saj država v prihajajočem desetletju ob umiku fosilnih goriv načrtuje sunkovito povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Med njimi sta za novo infrastrukturo ključna predvsem sonce in veter. Napovedi kažejo, da naj bi vetrne elektrarne v državi do leta 2030 proizvajale že 248 GWh električne energije.

Slovenija 86-metrsko vetrnico bi jim postavili skoraj zraven stanovanj

Z željo, da bi povečali delež obnovljivih virov, je vlada že lanskega julija pripravila nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta med drugim predstavlja podlago za določitev prednostnih območij za postavitev vetrnih elektrarn in hitrejše pridobivanje dovoljenja za gradnjo vetrnic. Prav tako je država vlagateljem zagotovila nepovratna sredstva v višini več deset milijonov evrov za naložbe v vetrne, sončne in hidroelektrarne.

Na razpis se je prijavilo tudi podjetje podjetje Energija na veter, čigar ideja o postavitvi 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, in sicer na Rogli, Treh kraljih in Arehu, v javnosti še vedno buri duhove. Projekt je naletel na močan upor predvsem med predstavniki lokalnega okolja, ki so prepričani, da bodo vetrne elektrarne ogrozile tamkajšnje življenjsko okolje.

Foto: Spletna stran Energija na veter vetrne elektrarne na Pohorju "Pohorje je zelo poseben hrib, na katerem voda izvira na samem vrhu. Iz tega območja Bistriška komunala z vodo oskrbuje več kot 40.000 ljudi. Nešteto je zgodb, ko je že nekaj udarcev s krampom po skali premaknilo izvir za več metrov in nesrečnih poskusov razbijanja manjših skal pri gradnji majhnih vodnih zajetij za lastno rabo, ko smo izvire izgubili za vedno. Nihče si ne zna predstavljati, kaj se bo zgodilo z vodnim ožiljem Pohorja že zgolj s poskusom postavitve ene vetrne elektrarne. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi gradnja 56 vetrnih elektrarn z izkopi in vrtanji trajno ogrozila preskrbo z vodo več kot 40.000 ljudi, ki alternative za vodo nimamo," le enega izmed razlogov, zakaj nasprotujejo projektu, obrazložijo pri društvu Moje Pohorje. Ob tem navedejo še uničenje gozdov, vizualno degradacijo, negativen vpliv na živali in tam živeče ljudi ter nesreče vetrnih elektrarn.

Po njihovem mnenju že sama gradnja veternih elekrarn predstavlja katastrofalen poseg v to sicer izjemno občutljivo okolje, saj je za namen gradnje treba posekati vsaj za en nogometni stadion gozda, urediti dovozne ceste in omogočiti dostop velikim strojem.

"Treba je odkopati in odstraniti ogromne količine materiala, ki na lokacijah elektrarn ne bo zemlja temveč skala. Betonski temelj je globok vsaj 6 metrov, premera preko 20 metrov, v katerega vstavijo približno 100.000 kilogramov železa in vlijejo več kot 100 betonskih mešalcev betona. Vse materiale, stotisoče ton, vključno z ogromnimi stolpi, na katerih bi vetrne elektrarne stale, in krili, dolžine skoraj 70 metrov, bo treba pripeljati na Pohorje po naših skromnih ozkih cestah in v dolino odpeljati na tisoče kubikov izkopanega oziroma iz Pohorja izruvanega skalovja. Čeprav gre za velik in težak temelj, ne more držati tako visoke in težke konstrukcije. Treba jih je učvrstiti s posebnimi sidri preko 30 metrov globoko," kritičen poseg v naravo predstavijo pri društvu Moje Pohorje.

Slovenija Prebivalci na nogah: "Ne želimo biti poskusni zajčki!"

Poleg nasprotovanja javnosti ima investitor, ki bo projekt vodil do pridobitve gradbenega dovoljenja in elektrarne kasneje prav tako upravljal, nekaj težav tudi pri pridobivanju pristojnih mnenjdajalcev. Te bi morali pridobiti do sredine decembra, a so bili pri tem neuspešni. Od takrat skušajo z dodatnimi pojasnili ter dopolnitvami ponovno prepričati občine in druge mnenjedajalce. V tem času so vložili predlog za razlastitev Občine Slovenska Bistrica, ki zavrača možnost speljave kinete za kablovod iz vrha Pohorja proti Slovenski Bistrici preko Planine in Tinja. Prav tako so 24. januarja podali vlogo za gradnjo kablovoda (kanaleto) od Slovenske Bistrice, Visol, Velikega Tinja, Planine, Treh Kraljev do Osankarice po obstoječi cesti.

Foto: Profimedia vetrna elektrarna Na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) pojasnijo, da so s strani investitorja Energija na veter d.o.o. do sedaj prejeli 19 vlog za postavitev vetrnih elektrarn na območju Trije kralji (21 vetrnih elektrarn), Areh (14 vetrnih elektrarn) in kablovoda do RTP Ruše. Te je ministrstvo združilo v en postopek.

V integralnem postopku več mnenjedajalcev k načrtovani gradnji ni podalo pozitivnega mnenja oziroma so podali zahteve za dopolnitev dokumentacije, med njimi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija za vode, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Občina Slovenska Bistrica, Občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica, Ministrstvo za obrambo, Elektro Maribor in ELES.

Pod streho Niso se odločili za nemški model in naleteli na precej negodovanja

"Investitor je bil z mnenji seznanjen in je na poziv upravnega organa posredoval svojo opredelitev do navedb mnenjedajalcev. Upravni organ je ugotovil, da se investitor ni opredelil do vseh ugotovitev mnenjedajalcev oziroma njihovih zahtev ter da ni predložil ustrezne dokumentacije, s katero bi upravni organ ponovno seznanil mnenjedajalce. Upravni organ je tudi ugotovil, da so v predmetni zadevi podani razlogi za zavrnitev zahtevkov investitorja, o čemer je obvestil investitorja," še povedo na MNVP.

Postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja, kateremu naj bi sledil vstop soinvestitorjev, se torej nadaljujejo. To gre na roko vsem, ki projektu nasprotujejo. Njihov seznam je dolg. V torek, 14 novembra 2023, so v Občini Zreče organizirali okroglo mizo na omenjeno tematiko. Dogodka se je poleg predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveze, županov in predstavnikov sosednjih Občin, predstavnika podjetja Unitur udeležilo veliko posameznikov iz zainteresirane javnosti, organizacij in društev. Vsi udeleženi so takrat enotno in odločno nastopili proti gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju.

Foto: Facebook stran: ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn Okrogla miza vetrne elektrarne na Pohorju Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnujejo, da le nestrinjanje javnosti ni razlog za zavrnitev zahtevka. Javnost ima v času trajanja javne razgrnitve namreč pravico dajanja mnenj, predlogov in pripomb v zvezi z nameravanim posegom, in sicer glede ugotavljanja dejanskega stanja, upoštevanja pravil upravnega postopka ter glede upoštevanja materialnih predpisov, vključno s predlogi ukrepov za preprečevanje in odpravo ali zmanjševanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ali za njihovo izravnavo. Do vseh navedb se mora najprej opredeliti investitor, upravni organ pa v postopku ugotovi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo pozitivne odločbe.

Na ministrstvu sklenejo, da zahteva investitorja v tej zadevi še ni zrela za javno objavo: "Seznanitev javnosti se v integralnem postopku izvede, po tem, ko upravni organ ugotovi, da je poseg sprejemljiv z vidika pristojnih mnenjedajalcev in upravnega organa."

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 43

  • 11:56 27. Marec 2024.

    GOLOBOVI PROJEKTI IN VSILJEVANJE MIMO ZAKONOV ALI SPREMINJANJE ZAKONOV AL KAR Z ODLOKI... VSILIT KAR LJUDJE NOČEJO

  • 13:27 21. Marec 2024.

    STOP tem pralcem denarja in bodočim povzročiteljem energetske revščine. Vertne elektrarne naj gradijo lokalne energetske skupnosti, sestavljene iz ljudi, ki …

  • 18:44 20. Marec 2024.

    Povejte tem "investitorjem" naj se s Pohorci ne zajebavajo.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.