Do 24. novembra so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, prejeli 5911 vlog z napredovanje v naziv. "Polovica predlogov je bila obravnavanih, tretjina je bila nepopolnih, zavrnjenih je bilo manj kot deset odstotkov predlogov za napredovanje," so pojasnili na ministrstvu. Vloge za napredovanj v šolstvu bodo zbirali še do konca novembra. 

PREBERITE ŠE: 

• Bojijo se, da bi se jim povišica spet izmaknila

• Čistila ploščice, da bo nekoč biologinja. Zdaj jo lahko prehiti "firšna s faksa"?!

• Zaposlili bodo 300 učiteljev

• Namesto počitnic pisanje prošenj

• Zadnja generacija volonterjev

• V hotelu mama je ravno zneslo

Vertikalno in horizontalno

Poleg napredovanj v nazive, v katere napredujejo predvsem strokovni delavci v kulturi, vzgoji in sociali, bodo javni uslužbenci z decembrom napredovali tudi horizontalno - v plačne razrede.

"Sprosti se oboje, tako napredovanja v nazive kot horizontalna napredovanja za delovno uspešnost, ki se praviloma izvajajo na tri leta in so bila dolgo časa zamrznjena," pojasnjuje Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. "Pri čemer je nastal niz zelo zapletenih situacij, ko se enkrat ni dalo napredovati v nazive, drugič v plačne razrede." Foto: Profimedia Učitelj v razredu

Plačni razred prinese štiri odstotke

Napredovanje iz mentorja v svetovalca pomeni uvrstitev iz 33. v 35. plačni razred, kar predstavlja 130 evrov bruto višji mesečni dohodek. "To je najbolj pogosta sprememba v nazivu, pri čemer moramo vedeti, da so spodaj razlike nižje, saj so razredi bolj stisnjeni," nam je pred časom pojasnil Štrukelj. 

Napredovanje za en plačni razred pa pomeni približno štiri odstotke pri bruto osnovni plači. Strokovni delavci, teh je največ prav v šolstvu, kulturi in sociali, bodo lahko napredovali hkrati v naziv in plačni razred. 

Strošek med 135 do 190 milijonov 

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v prvi polovici leta ocenil, da bo sprostitev napredovanj v javnem sektorju državo stala skupno 180 milijonov evrov. "Začeli so s stroškom okoli 180 milijonov na začetku in končali z oceno med 125 in 145 milijoni, kar pomeni, da so govorili na pamet in tudi danes natančno ne vedo, koliko bo to stalo," poudarja Štrukelj. "Najbolj groba ocena, ki jo je podalo ministrstvo, je, da naj bi nekaj več kot polovica vseh  javnih uslužbencev napredovala za en plačni razred." Foto: Profimedia Učitelj v razredu

V Svizu pričakujejo, da bodo napredovali zlasti mladi strokovnjaki, ki po šest let niso imeli nobenih napredovanj. "Napredoval pa bo tudi pomemben del tehničnega osebja, ki ima izrazito slabe plače in se jim bo s tem naredila neka korekcija," poudarja Štrukelj. 

Skupno številko še zbirajo

Ministrstvo za šolstvo smo po oceni zneska stroškov napredovanj povpraševali že konec junija, ko se je iztekel drugi rok za vlaganje predlogov za napredovanja. Takrat so pojasnili, da o finančnih učinkih napredovanj še ni mogoče govoriti, saj "bodo odvisni od rezultata pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja", čeprav napredovanja v nazive letos sploh niso bila predmet pogajanj. Ocene finančnih učinkov nimajo niti sedaj, ko so pogajanja že zaključena. "Ker predlogi še prihajajo, ocene finančnih učinkov zaradi napredovanj v nazive, še ne moremo podati."