Kot je na današnji izredni seji v imenu predlagateljev veta opozorila državna svetnica Lidija Jerkič, interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je DZ sprejel pred tednom dni, očitajo, da ni niti interventen niti razvojen. "Sprejemanje je bilo nenavadno hitro, izključena sta bila širša strokovna in tudi politična javnost," je poudarila.

Glede členov, ki so potencialno ustavno sporni, je izpostavila prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu, ki je bil že dvakrat predmet ustavne presoje, ustavno sodišče pa je obakrat ocenilo, da tak način ni sprejemljiv.

Problematizirala je tudi način sprejemanja zakona in vlogo državnega sveta pri tem. "Zaskrbljujoče je tudi to, da kljub temu da je bil državni svet vabljen na nujno sejo skupnega odbora DZ, svojega mnenja dejansko ni imel, ker ni imel ne možnosti oblikovati tega mnenja ne ga predstaviti. Seja skupnega odbora je bila sklicana 7. maja ob 9. uri zjutraj, torej nekaj ur pred že teden prej predvideno skupno sejo pristojne komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide," je pojasnila Jerkič. Kot je dodala, je to edini zakon v "najbrž 10-letnem ali dlje časa trajajočem obdobju, ki je bil tako pomemben, da je posegel v več različnih zakonov, o katerem pa državni svet nima stališča".

Očitki o izključevanju državnega sveta iz procesa sprejemanja zakona

Kritičen do tega, da je bil državni svet izključen iz parlamentarnega postopka sprejemanja zakona, je bil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Predsednika državnega sveta Marka Lotriča je ob tem vprašal, ali je kot varuh in kot prvi mož državnega sveta storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da zavaruje zakonsko pomembno mesto državnega sveta pri sprejemanju zakonov. Na izključevanje državnega sveta iz procesa sprejemanja zakona je opozoril tudi državni svetnik Jožef Školč. Lotrič je očitke zavrnil. V Levici medtem zahtevajo odstop predsednika državnega sveta, saj mu očitajo konflikt interesov zaradi dvojne vloge v politiki in državnem svetu.

Foto: Profimedia Marko Lotrič Da obžaluje situacijo, da se državni svet do zakona ni opredelil, pa je povedal državni svetnik iz vrst interesne skupine delodajalcev in predsednik komisije državnega sveta za gospodarstvo Mitja Gorenšček. "Tudi nas je ta hitrost presenetila, če bi vedeli že prej, da bo šel zakon pospešeno skozi DZ, bi morda sejo sklicali za kakšen termin prej," je dodal. Sicer pa se je omenjena komisija pred današnjo sejo državnega sveta danes opredelila tudi do predloga odložilnega veta in ga ni podprla.

"Gospodarstvo še vedno raste"

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je opozorila na oceno odhajajoče vlade, da gospodarska gibanja v Sloveniji kljub upočasnjevanju ne kažejo na stanje, ki bi zahtevalo interventne in fiskalno tvegane ukrepe takšnega obsega. "Gospodarstvo še vedno raste in je primerljivo, ohranja primerljivo dinamiko z evropskim povprečjem, pri čemer Slovenija v zadnjih letih ohranja tudi postopno dohitevanje razvitejših držav EU glede na bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči," je izpostavila.

Ob tem je vnovič opozorila na oceno, da bo zakon povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v obsegu milijarde evrov na letni ravni.

Da gre za zakon, ki prinaša prve ukrepe za normalizacijo razmer po "štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba", pa je v imenu predlagatelja zakona poudaril poslanec iz vrst NSi Janez Cigler Kralj.

"K tem ukrepom smo se zavezali, na te 'zablode' Golobove vlade smo štiri leta opozarjali. To je del naših programov in zdaj samo držimo svojo obljubo, zato ne razumemo tega gneva in odpora iz nekaterih sredin," je dejal.

Med drugim je zavrnil trditve nasprotnikov zakona, da bo ta povzročil javnofinančno luknjo in da bo zaradi njega potrebno varčevanje. "Ne drži, da bo zakon znižal pokojnine. Ravno obratno je, pokojnine bodo višje zato, ker se ukinja prispevek na dolgotrajno oskrbo, ki predvsem v delu na domu ne deluje," je nanizal Cigler Kralj. Med drugim je zavrnil tudi trditve, da bo zakon prinesel "amerikanizacijo slovenskega zdravstva". "Zaradi rešitev našega zakona se bodo lahko predvsem tistim, ki nedopustno dolgo čakajo, odpravile krivice in diskriminacija," je dodal.

Sindikati so medtem v državni zbor že vložili več kot 47 200 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, ki ga je pripravil desni trojček.

dezurni@styria-media.si