Razpravo na pristojnih odborih državnega zbora, in sicer na odboru za pravosodje in za notranje zadeve, so zahtevali poslanci SDS, ki menijo, da pristojni organi ne ukrepajo dovolj učinkovito zoper organizatorje neprijavljenih, velikokrat nasilnih protestov. 

Poslanec največje opozicijske stranke Branko Grims, ki je spodbujanja nemirov med drugim obtožil tudi opozicijske stranke, je uvodoma poudaril, da so udeleženci na zadnjih protestih direktno pozivali k nasilju, policija pa ob tem ni ustrezno ukrepala. 

Do nasilja na zadnjih sredinih protestih po njegovem prihaja tudi zato, ker tisti, ki "so vpoklicani" za to, ne opravljajo svojega dela. Grims je ob tem pokazal predvsem na tožilstvo in sodstvo. Poslanec je ob tem opozoril, da smo slovenski davkoplačevalci do sedaj zaradi protestov "plačali več milijonov evrov, vsako varovanje namreč stane od 40 do 50 tisoč evrov." 

Čeprav protesti nimajo prijaviteljev, je jasno,da jih organizirajo določeni javno izpostavljeni posamezniki. Grims je ob tem izpostavil kranjskega politika Zorana Stevanovića. "Vsakomur naj bo jasno, da v normalni državi k nekomu, ki očitno organizira nezakonite nasilne proteste, grozi z udarom in napoveduje blokado države, pridejo na obisk kriminalisti. Tak človek dobi krepko kazensko ovadbo, ki je tudi ustrezno sprocesirana na sodišču, ne pa, da ga sprejema predsednik države," je dejal. 

• Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je vabil na sredine proteste, se je namreč danes srečal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. 

Po njegovem bi ustrezni organi lahko reagirali v okviru dosedanje zakonodaje, "če bi to hoteli."  "En del organov v državi svojega dela namerno ni opravil. Gre za opustitev dolžnostnega ravnanja, kar je nezakonito." je dodal.

Slovenija Janša pisno odgovoril Stevanoviću na pozive k odstopu

Tožilstvu, sodstvu in policiji očital dvojna merila

Grims je vrhovnemu tožilstvu, sodstvu in policiji očital dvojna merila - že pred tem so nekateri predstavniki vlade navajali, da tožilci ne naredijo ničesar ob napadih nanje. Od najvišjih predstavnikov policije ter državnega tožilstva, sodišča in državnega odvetništva v SDS-u pričakujejo, da v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in obveznostmi nemudoma ostro in učinkovito ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih protestov in posamezne nasilne protestnike.

Sicer je bilo od 1.maja 2020 do 1.septembra 2021 v državi organiziranih 699 javnih shodov, na njih so udeleženci v glavnem protestirali proti ukrepom za zajezitev epidemije. Policija je do sedaj uvedla 1008 prekrškovnih postopkov in obravnavala 57 sumov kaznivih dejanj, je pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. "Za javna shoda 15.9. in 22. 9. je policija Upravni enoti Ljubljana predlagala prepoved javnega shoda, upravna enota je predlog zavrnila, ker shod ni bil prijavljen, odgovor se je glasil, da niso pristojni, da odločajo o tem," je dodal.

Po protestih Hojs: Policisti bi morali uporabiti večjo fizično agresijo

Vrhovni državni tožilec: Za vse obdolžence imamo enake vatle

Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je zavrnil očitke od dvojnih merilih. "Očitek o pasivnosti državnih tožilcev ne drži. Samo glede groženj je bilo vloženih deset predlogov za preiskavo kaznivih dejanj, kjer so storilci izvršili dejanja proti najvišjim predstavnikom izvršne oblasti, tudi samega predsednika vlade," je dodal. Butala se je s tem odzval tudi na očitke ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je na POP tv dejal, da se na tožilstvu "v zadnjih dveh letih dogaja popolna pasivnost, popolna nemoč, kar je nesprejemljivo."

Po besedah Aleša Butale ima tožilstvo za vse obdolžence enake "vatle", seveda morajo biti pri tem znaki kaznivega dejanja. Po njegovem tožilstvo in policija sodelujeta. "Na zadnjih dveh protestih ni prišlo do nobenih odvzemov prostosti, ki bi zadevale kazensko pravno področje," je še pojasnil. Butala se je s tem odzval na Hojsove očitke, češ da naj tožilstvo po njegovem dogajanja na sredinem protestu v Ljubljani ne bi prepoznalo kot nasilje.

Državni tožilec je zatrdil, da imajo na vrhovnem državnem tožilstvu ničelno toleranco do vseh oblik nasilja. Po njegovem državni tožilci niso tisti, ki preganjajo storilce prekrškov, te storilce namreč obravnavajo policisti in prekrškovni organi, je dejal. 

dezurni@zurnal24.si