Foto: Saša Despot Janez Zalaznik Ali je prav, da nekdo z minimalno plačo prispeva denar za to, da si nekdo drug, mnogo premožnejši, kupi električni avto za 70 tisoč evrov? To vprašanje smo kar pogosto premlevali v uredništvu. Subvencije za avte nad 45 tisoč evrov je sicer proti koncu mandata ukinila že prejšnja vlada, a osnovno vprašanje ostaja enako, in to za vsako državno porabo, ne le za subvencije za električne avte. Je upravičeno, da to financira tudi nekdo z minimalno plačo?

Drugo vprašanje je, zakaj bi te subvencije sploh delili in komu. Zelo verjetno bi marsikdo, ki je zdaj zaradi subvencije kupil avto, nov avto kupil tudi sicer, ampak ključno vprašanje je, ali bi bil električen.

Kot država smo sprejeli zaveze o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in povečanje deleža obnovljivih virov. Ker nismo dosegali ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije, smo Hrvatom in Čehom od leta 2020 plačali 20 milijonov evrov, da smo v svoji statistiki upoštevali njihove obnovljive vire. Tukaj gre zgolj za papirnati ukrep, za 20 milijonov evrov nismo dobili niti ene kilovatne ure elektrike, prav tako se kljub 20 zapravljenim milijonom ni niti malo izboljšalo stanje, zaradi katerega smo jih morali plačati. Na zadnjem razpisu je bilo fizičnim osebam za nakupe električnih avtov na voljo 25 milijonov evrov denarja, kar je dovolj za približno 4200 avtomobilov. Za teh 4200 avtomobilov bo država dobila DDV v višini 22 odstotkov vrednosti. To je približno 23 milijonov evrov DDV-ja, nekaj zaslužka je ostalo prodajalcu, ki bo plačal davek od dobička, ta prodajalec ima zaposlene ljudi, ki plačujejo dohodnino. Teh 4200 avtov bo v enem letu prevozilo 63 milijonov kilometrov, ne da bi ustvarilo izpuste ogljikovega dioksida, hkrati pa bo velik delež elektrike za njihovo polnjenje iz obnovljivih virov (pri izračunih smo predpostavili povprečno subvencijo 6000 evrov in prevoženih 15 tisoč kilometrov na leto ter povprečno vrednost avta 30 tisoč evrov).

Subvencije država iz istega razloga kot za električne avtomobile deli na primer za zamenjavo peči na kurilno olje s toplotno črpalko. Je v tem primeru učinek subvencije, ki znaša 4.500 evrov, boljši kot pri električnem avtu? Tega odgovora nismo slišali. Tudi toplotno črpalko pa tako kot avto kupijo tisti, ki si to lahko privoščijo, drugi kurijo drva ali pa ostajajo pri zelo dragem kurilnem olju. Mimogrede, Nemci so subvencije za električne avte ukinili, pa jih nato pred kratkim znova uvedli, kar kaže na to, da morda le imajo smisel.

Predvidljivost. Drugo vprašanje je predvidljivost. To menda podjetniki in managerji cenijo še bolj kot nižje davke. Uvedba zimskega regresa tik pred koncem leta je bila s tega vidika katastrofalen ukrep in smo jo kritizirali, enako velja za vsakoletne spremembe sistema normiranih samostojnih podjetnikov.

Sredi julija nam je ministrstvo za infrastrukturo in energetiko odgovorilo, da bodo preučili sistem subvencij in po potrebi pripravili spremembe, ki "bodo javnosti in upravičencem sporočene pravočasno". Ljudem, ki so avto naročili pred več meseci, en teden pred porabo denarja povedati, da novega razpisa ne bo in da se bo njihov naročeni avto zaradi tega podražil za 7800 evrov, po moji oceni ni pravočasno in ne prispeva k zaupanju v državo in predvidljivosti poslovnega okolja. Škoda, ki zaradi tega nastane, pa je težko merljiva. Ko sem očetu na primer omenil državne obveznice za fizične osebe, me je spomnil na delnice NKBM, ki jih je država izbrisala pred trinajstimi leti.

V Novem mestu izdelani električni twingo se zaradi ukinitve subvencije čez noč podraži z 12.200 na 20 tisoč evrov, kar je 64 odstotkov več. Avto, vreden 37 tisoč evrov, pa bo zaradi izpada subvencije dobro petino dražji. 

Že dolgo razmišljam o nakupu električnega avta, gledal sem rabljene iz tujine in zaradi subvencije prvič v življenju tudi nove. Če ne bo subvencij ob trenutnih cenah nov električen avto odpade, pri rabljenem iz tujine bi bil le tri tisoč evrov na slabšem. Še najbolj verjetno pa mi bo država, ker mi ne bo dala sedem tisoč evrov subvencije, prihranila 30 tisoč evrov. Pri triodstotnih obrestih mi bodo prinesli 900 evrov na leto, nov avto pa bil samo strošek: izguba vrednosti, dražje zavarovanje, dražje gume, kljuka, nosilci za na streho in tako dalje in dalje. Ampak država od mene tudi ne bo dobila 6500 evrov DDV-ja, ampak morda le kakšen evro davka na obresti in trošarine na dizel.

Foto: Anže Petkovšek Jernej Vrtovec

Nič hujšega, a če bomo Hrvatom, Čehom ali komu drugemu tudi zaradi te odločitve vlade spet nakazali milijone samo za to, da bomo lahko v naših statistikah upoštevali njihove obnovljive vire, naj minister Jernej Vrtovec takrat prevzame odgovornost in odstopi. Če že porabljamo milijone, naj imajo kakšne multiplikativne učinke in naj imajo kaj od tega prebivalci Slovenije, ne pa da jih skozi okno mečemo čez mejo.

janez.zalaznik@styria-media.si