V Sloveniji imamo na leto okoli 500 primerov pogrešanih oseb. V večini so to odrasli starejši ljudje oziroma upokojenci. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam pojasnili, daŽ dokler oseba ni razglašena za mrtvo, se izplačevanje pokojnine ne ustavi, saj velja pravna fikcija, da je oseba živa in tako Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije nima pravne podlage za ustavitev izplačevanja pokojnine.

V skladu z zakonom pogrešanca razglasijo za mrtvega zaradi enega od teh razlogov: če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila in je od njegovega rojstva preteklo 70 let; če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila in je verjetno, da ni več živ; v primeru, da je pogrešanec izginil pri potopu ladje, prometni ali letalski nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kakšni drugi smrtni nevarnosti in o njem v šestih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poročila; v primeru, da je pogrešanec izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov in o njem eno leto po prenehanju bojevanja ni nobenega poročila.  

Foto: Profimedia Pokojnina

Neupravičeno pridobljen znesek je potrebno vrniti

Do situacije, da se pogrešana oseba čez nekaj let vrne, in v vmesnem obdobju pokojnina ni bila izplačevana, tako ne more priti. Lahko pa pride do situacije, kjer pogrešanemu upokojencu po datumu smrti, ki ga določi sodišče v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega, še naprej nakazujejo denar.

Takrat bo zavod od banke, če je denar še vedno na računu, zahteval povrnitev neupravičeno izplačanih dajatev ali od dedičev, če sredstev na računu ni več. Na kakšen način razpolagajo prejemniki s sredstvi ni pomembno – pomembno je, da je potrebno neupravičeno pridobljeni znesek vrniti.