Odlivi vlog gospodinjstev iz bank so že tretji mesec zapored visoki, je v novembrskem Ekonomskem ogledalu opozoril Urad za makroekonomske analize in razvoj. V bankah je bilo po podatkih Banke Slovenije v začetku novembra 211 milijonov evrov manj, kot jih je bilo na začetku leta, in kar 336 milijonov evrov manj, kot jih je bilo v začetku avgusta.

Se je denar prelil v potrošnjo, so ga ljudje dvignili, da bi bili upravičeni do socialnih transferjev, ali so ga naložili kam drugam? "V potrošnjo verjetno ne, saj bi se to poznalo v rasti BDP, razen če močno raste siva ekonomija," ocenjuje Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov. "Glede na to, da so trendi tudi pri drugih finančnih naložbah, denimo naložbenih zavarovanjih ali vzajemnih skladih, podobni, verjetno pomemben del umaknjenih depozitov konča 'v nogavici' ali bankah v tujini," dodaja Abramovič. Iz vzajemnih skladov je bilo letos na primer že neto 70 milijonov evrov izplačil, edina meseca, ko je bilo več vplačil kot izplačil, pa sta bila februar in julij. Na Banki Slovenije pravijo, da na depozite zelo vplivata visoka nezaposlenost in strah pred izgubo službe. "Ravno tako ni mogoče izključiti vpliva nove socialne zakonodaje na dvige vlog gospodinjstev, vendar pa je z razpoložljivimi informacijami nemogoče nedvoumno potrditi ali oceniti njegovo velikost," dodajajo na BS.

Abramovič opozarja, da se niža tudi pričakovana donosnost depozitnega varčevanja zaradi nižanja obrestnih mer in hkrati zaradi višje obdavčitve obresti. Ta se prihodnje leto z 20 odstotkov zviša na 25.

Več dobička?

Na Umarju ocenjujejo, da bi "nadaljevanje odlivov vlog gospodinjstev še okrepilo pritisk na likvidnost bančnega sistema. Posledično bi banke še bolj občutno omejevale lastne naložbe in s tem kreditno aktivnost." V BS izpostavljajo, da so se vloge gospodinjstev zmanjševale počasneje, kot se je bilančna vsota (vsa dana posojila) bank. Dodajajo, da se banke zmanjšanju vlog lahko prilagodijo s spremembo poslovnih politik (na primer financiranje iz drugih virov, sprememba obrestnih mer, zmanjševanje kreditiranja).

"Če se bodo banke namesto z depoziti prebivalstva zadolževale ceneje grosistično, bo to povečalo njihovo dobičkonosnost, a tudi tveganost. Depoziti so sicer nadpovprečno stabilen vir financiranja, a praviloma dražji, še posebno izrazito v Sloveniji," pravi Abramovič.