"Izjava premierja je povzročila precejšnje razburjenje na finančnih trgih in dvomim, da je to modro," je o izjavi predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju dejal dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor.

Janša je namreč sredi tega tedna v Bruslju dejal, da bo od skrbnega pregleda bank odvisno, ali bo Slovenija potrebovala mednarodno finančno pomoč. Še nekaj dni prej pa je tudi finančni minister Janez Šušteršič v Luksemburgu dejal, da je denar iz reševalnih skladov sicer “rešitev v skrajni sili”.

Mramor je pojasnil, da je sam dobil precej vprašanj z različnih koncev sveta na to temo: "Spraševali so, ali je to mogoče, in dodajali povezave na članke, kjer je bilo to navedeno. Če so moji kolegi profesorji to že včeraj opazili, so bile reakcije finančnih institucij in trgov še hitrejše. To bo imelo svoje posledice."

Na trge vpliv dolgoročen

Vpliv na trge pa so zaznali tudi v NLB Skladih. Upravitelj premoženja Matej Mazi je tako dejal, da se napovedi, da bomo morda potrebovali pomoč, že nekaj časa odražajo na trgu, saj se Slovenija bistveno dražje zadolžuje od tistih držav evroobmočja, ki veljajo za varne.

"Trg pa bo v prihodnje v večji meri reagiral na sprejetje oziroma nesprejetje dodatnih strukturnih reform," je dodal. Meni, da se z vsakim dnem, ko reforme, predvsem reforma trga dela, zdravstvena in pokojninska reforma, niso sprejete, povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi Evropsko unijo (EU) za pomoč. To bi bilo sicer po njegovem mnenju iz enega vidika morda celo pozitivno, saj bi EU pomoč verjetno pogojevala s sprejetjem potrebnih strukturnih in varčevalnih ukrepov, "s čimer bi jih odgovorni lažje utemeljili". Ukrepi bi sicer ugled in boniteto Slovenije dvignili, prošnja pa omajala ugled Slovenije glede sposobnosti, da sami rešimo svoje težave. Po Mazijevem mnenju je sicer bolj verjetno, da bi Slovenija zaprosila le za pomoč bančnemu sistemu in ne za polni paket pomoči.

Izjava je le izjava ...

Kljub temu Mramor ocenjuje, da so besede premierja in finančnega ministra pretirane, ker je "zadolženost javnega sektorja v Sloveniji za polovico manjša, kot je maastrichtski kriterij in kot je povprečje v EU ter iz tega ne izhaja takšen sklep, kot sta ga napovedala". Neposrednega vpliva teh napovedi na boniteto in stroške zadolževanja pa sicer niso zaznali v Alti Investu.

Direktor upravljanja premoženja v Alti Investu Uroš Ožbolt je poudaril, da bonitetne hiše ne spreminjajo ocen na podlagi izjav politikov: "Izjava je, kot že ugotavljate, tudi na zanimanje tujih medijev, neposrednega vpliva na zahtevano donosnost slovenskih državnih obveznic pa ni bilo čutiti". Ožbolt je k temu dodal, da so bile besede Janše namenjene predvsem kot poziv vsem vpletenim stranem, da je situacija resna. Tudi on namreč kot Mazi izpostavlja nujnost čim hitrejšega sprejetja ukrepov oziroma reform. "Če bomo predlogo čakali, pa nas res lahko čaka grška tragedija," je sklenil Ožbolt.