Za pokojnika, ki je umrl decembra lani, je okrajno sodišče v Ljubljani zapuščinsko razpravo sklicalo šele konec oktobra, torej deset mesecev kasneje.
Poleg negotovosti je dolgotrajno čakanje prineslo kar nekaj logističnih težav, pokojnikovemu avtomobilu je na primer potekla registracija, ki je niso mogli podaljšati, zato je več kot pol leta stal pred hišo. V tem primeru bi sicer vozilo lahko ponovno registrirali na pokojnikovo ime, a bi se s tem morali strinjati prav vsi dediči, ki so navedeni na smrtovnici.
Zapuščinski postopek v Ljubljani v povprečju traja 11 mesecev
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani smo preverili, koliko časa dediči v povprečju čakajo na zaključek zapuščinskih postopkov in kaj so glavni razlogi za dolgotrajno čakanje. Odgovor sodišča kaže, da je bil povprečni čas trajanja zapuščinskega postopka v letu 2025 kar 11 mesecev. V zadnjih letih se ta čas bistveno ni spreminjal, saj je nihal med 11 in 12 meseci, trdijo na omenjenem sodišču.
Ob tem na sodišču poudarjajo, da gre za povprečje. Nekateri postopki so lahko zaključeni že v nekaj mesecih, drugi pa se zaradi različnih zapletov vlečejo tudi več let. "Zlasti v primeru sporov med dediči ali zaradi iskanja dedičev, kar lahko vključuje tudi poizvedbe v tujini ali objavo oklica neznanim dedičem," pojasnjujejo na sodišču.
Od smrti do prvega poziva lahko mine več mesecev
Zapuščinski postopek se ne začne nujno takoj po smrti posameznika. Sodišče pojasnjuje, da se postopek začne s prejemom smrtovnice, ki jo upravna enota praviloma pošlje v roku enega do dveh mesecev po smrti zapustnika.
Po prejemu smrtovnice sodišče začne poizvedbe o premoženju pokojnika in morebitni oporoki. Šele ko pridobi potrebne podatke in po potrebi dopolni informacije o dedičih, se odloči za naslednji korak.
Dediče lahko pozove k podaji pisnih dednih izjav ali pa zadevo uvrsti v čakalno vrsto za razpis zapuščinske obravnave. Če so podatki o dedičih in premoženju že v smrtovnici popolni, sodišče odgovore na opravljene poizvedbe praviloma prejme v nadaljnjem mesecu dni. Toda tudi tu se lahko čas bistveno podaljša, predvsem kadar so potrebne poizvedbe v tujini ali pridobivanje dodatnih podatkov o dedičih.
Na prvo obravnavo vpliva tudi čakalna vrsta
Kdaj bo zapuščinska obravnava dejansko razpisana, je odvisno tudi od obremenjenosti posameznega sodnika in starosti zadev v čakalni vrsti. Na sodišču izpostavljajo dva glavna razloga za večmesečno, včasih tudi več kot leto dni dolgo čakanje: obremenjenost sodišča z nerešenimi zapuščinskimi in drugimi zadevami ter zamude pri pridobivanju podatkov o dedičih in premoženju. Kolikor smo seznanjeni, v konkretnem primeru desetmesečnega čakanja na zapuščinsko razpravo, ni bilo težav pri pridobivanju podatkov o dedičih ali premoženju.
Zanimivo je, da sodišče posebej ne spremlja evidence, koliko zapuščinskih postopkov čaka na prvi poziv dedičem oziroma na prvo obravnavo. Tako natančnega podatka o tem, koliko ljudi trenutno čaka na prvi korak v postopku, nimajo.
Na sodišču več kot 3300 nerešenih zapuščinskih zadev
Nekaj več o obsegu dela pove podatek o nerešenih zadevah. Na dan 30. septembra 2026 je bilo na Okrajnem sodišču v Ljubljani nerešenih 3313 zapuščinskih zadev.
Pri tem je seveda treba poudariti, da vse te zadeve ne čakajo nujno na prvo obravnavo. Nekatere so lahko že v različnih fazah postopka. Na sodišču sicer zatrjujejo, da se večina zapuščinskih zadev reši na podlagi pisnih pozivov in prejetih odgovorov dedičev, zato obravnava v živo sploh ni potrebna.
V javni obravnavi je sicer že predlog zakona, ki prinaša velike novosti pri dedovanju, tudi pri zapuščinskih postopkih, ki bi jih v veliki meri prevzeli notarji.
dezurni@styria-media.si
To ni še nič, moja sestrična čaka že 6. let!!!