Kmetje obupani: Uničenje je velikansko, nekaterega sadja praktično sploh ne bo

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Večji del države je že četrtič v zadnjih šestih letih prizadela pozeba. Tokrat je najbolj ranljivo cvetoče sadno drevje, a so v nevarnosti tudi vinogradi in živali, predvsem čebele. Spomladanske pozebe so vse pogostejše in povzročajo vedno večjo škodo, predvsem v sadjarstvu. Nevarnost pozebe ostaja tudi jutri.
Oglej si celoten članek

Pomlad je za trto še posebej občutljivo obdobje, saj spomladanska pozeba pogosto poškoduje brste in mlade poganjke in ogroža pridelek. Kmetijsko-gozdarski zavod Novo Mesto predvideva, da bo vinograde v Posavju zopet prizadela spomladanska pozeba brstov, ponekod tudi majhnih mladik vinske trte.

Zelene odgnane mladike so na vinski trti lansko sezono pozeble od 80-100 odstotkih v vinogradih, ki ležijo na nekje od 250 do 260 metrih nadmorske višine, razen na posameznih parcelah, kjer se je megla pojavila dovolj zgodaj in tako zaščitila zemljo pred ohlajanjem. ''Enostavno bo najbolje počakati 10-14 dni in upati, da bo v tem času vsaj malo deževalo in da se bodo temperature dvignile,'' pravijo.

Lojze Kerin iz Hiše frankinje Kerin, kjer so poznani kot edini pridelovalci bele frankinje v Sloveniji, je povedal, da je za oceno škode še preuranjeno govoriti. Trta je že precej vzgnala, ampak kljub temu so ta očesa še drobna, da se še ne vidi listkov. Po nekaj dnevih bo precej jasneje. ''Lani smo imeli 70 odstotkov pozebe, par letnikov je slabših kot po navadi, izpad je bil velik. A ostajamo optimistični. In tudi na splošno bi kljub vsemu morali biti zadovoljni z naravnimi danostmi Slovenije,'' je pripomnil.

Trta ima v nasprotju z jablanami sposobnost obraščanja iz spečih oči, a so potem grozdi manjši ali manj številčni.

Pozeba igra lahko vlogo na kakovost vina, veliko pa je odvisno od ročnega dela in kasnejših sanacij. ''Lani je bilo grozdje sveže zaradi pozebe, ni bilo prezorelo, s čimer bi sicer lahko pridelali bogata vina za staranje, a tudi s svežim grozdjem smo lahko pridelali vrhunska sveža mlada vina. Odvisno je tudi od vinarja, kaj hoče iz tega grozdja narediti,'' je še pojasnil.

Ob zdajšnji pozebi posameznik ne more narediti nič

V takem primeru kot je zdaj, lahko pred pozebo zaščitimo drevesa z oroševanjem, kjer se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Gre tudi za drag postopek. ''In tega na Obali nima skoraj nihče,'' je pojasnila Urška Klančar, svetovalka specialistka na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Dodatne probleme predstavljata razpoložljivost vodnih virov in razdrobljenost majhnih pridelovalnih površin.

Strokovnjakinja pravi, da posameznik ob zdajšnji pozebi pravzaprav ne more narediti nič, saj so drevesa že imela liste in plodove. Potrebno bo počakati drugo rasno dobo.

Sadno drevje na vrtu se lahko zaščiti s kopreno, a pridelek ni ogrožen zgolj takrat, ko sadno drevje še cveti. 

Ocenjujejo, da bo zdajšnja pozeba najbolj prizadela pridelovalce kakija. Tudi marelice so utrpele skoraj 100 % škodo, morda so se ji izognile kakšne v višjih višinskih legah. Enako velja za breskve. Gre za pozebo že drugo leto zapovrstjo, zato bo škoda enormna. Podatki pa bodo znani šele po tem vikendu, saj se tudi jutri pričakujejo neugodne razmere.

Ekipe so že na terenu in zbirajo informacije, ki jih bodo predali na ministrstvo. Sadjarji bodo utrpeli največ škode. Škoda bo velika predvsem na Obali, saj tam uspevajo večinoma sredozemske sadne vrste.

''Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste,'' pa je za STA pojasnila agrometeorologinja na agenciji za okolje, Andreja Sušnik, in dodala, da so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru zaradi nizkih temperatur. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos zgodaj zacvetele in jih pozeba prizadela že ob ohladitvi v marcu.

vreme Sneženje je večinoma ponehalo, a zdaj nas čaka še tole

Škoda bo velika tudi v čebelarstvu

Pozebo utrpijo tudi čebele. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenija, je pojasnil, da je zaenkrat škodo še težko oceniti. Bo pa ta vsekakor velika. Med iz akacije predstavlja tretjino slovenskega medu, sedaj pa je drevo v celoti pozeblo. Čebele lahko utrpijo tudi škodo v številčnosti, saj so v fazi intenzivnega razvoja, v naravi pa je vse pozebljeno.

''Že ob idealnih okoliščinah pričakujemo največ povprečno oziroma kar podpovprečno sezono, kajti akacija je v celoti prizadeta, podobno pa bo tudi z lipo in kostanjem.''

Vlada je sporočila, da bo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri vladni ukrepi lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji.

Napoved ni nič kaj vzpodbudna

Jutri je v večjem delu Slovenije še velika nevarnost jutranje pozebe. V petek bo bolje, a bodo jutra še vedno hladna in pod ničlo, nekje pri -2 stopinjah Celzija. Čez vikend naj se jutranje temperature ne bi spustile pod ledišče. Naslednji teden bodo temperature že višje, v ponedeljek bo zjutraj okoli 5 in popoldne okoli 15 stopinj.

Današnje hladno jutro je bilo marsikje najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, so sporočili z Arsa. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, -20,6 stopinje, kar je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji rekord s te lokacije je bil izmerjen 4. aprila 1970.

Povsod pod ničlo Zbudili smo se v zelo mrzlo pomladno jutro, do -20 stopinj je šlo!

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 24

  • 13:25 8. April 2021.

    RTV Lublana je danes ob 13h javila, da je kurjenje voska pri sadovnjakih in vinogradih celo poslabsa stanje, glede na …

  • 22:50 7. April 2021.

    za osvežitev spomina, pred 50 leti, se je dalo za prvega maja smučat, kje ? na Kaninu ? ma kje …

  • 22:24 7. April 2021.

    In kaj bo rezultat tega. Ja da bomo spet navadni ljudje dražje plačevali to je to. Za kmete se ni …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.