V nadaljevanju preberite:

• Za spodbujanje bralne pismenosti, ki je tudi po dosežkih letošnjih NPZ predvsem v 3. razredu slaba, predmetne komisije svetujejo sistematično razvijanje bralnega razumevanja in več nalog odprtega tipa.
• Tudi v višjih razredih spodbujajo k poglobljenemu in natančnemu branju besedil in navodil, saj je bralna pismenost pomembna pri vseh predmetih.

Analiza letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je pokazala pomanjkljivosti pri bralni pismenosti. Pri pisanju krajšega besedila več kot polovica tretješolcev ne dosega standardov, delno jih dosega manj kot tretjina, v celoti pa približno 15 odstotkov. Standarde glede upoštevanja pravil slovenskega knjižnega jezika pri pisanju dosega še manj učencev.

Zato so v pristojni predmetni komisiji v letošnjem poročilu o NPZ učiteljem svetovali, naj poleg načrtnega razvijanja različnih strategij bralnega razumevanja učence tudi postopno vodijo skozi proces tvorjenja besedila - od skupnega načrtovanja vsebine do samostojnega pisanja in pregleda zapisanega. "Več pozornosti naj bo namenjene nalogam odprtega tipa, pri katerih učenci odgovor samostojno oblikujejo, ga pojasnijo in povežejo z besedilom," so navedli. Izpostavili so tudi pomen kakovostne povratne informacije učencu.

Težave pri samostojnem pisanju besedila

Predsednik predmetne komisije za slovenščino za 3. razred Tomaž Petek se je na sredini novinarski konferenci strinjal, da je za učitelja, če ima v razredu veliko učencev, težko podati individualizirano povratno informacijo, a je poudaril, da je za učenca pomembno, da ve, kaj je napisal dobro in kaj mora izboljšati. Pri nalogah v okviru NPZ se je namreč po njegovih besedah pokazalo, da se pojavijo težave, ko morajo učenci samostojno zapisati neko besedilo. Po njegovi oceni je celostna slika verjetno povezana tudi s splošno bralno kulturo, s tem, kako so šole založene s knjigami, in tudi z družinskim okoljem.

Glede jezikovne pravilnosti pa po njegovih besedah spodbujajo, da učitelji pri vseh predmetih opozarjajo na pravilne zapise. Pri tem je poudaril pomen bralne pismenosti tudi pri drugih predmetih.

Pouk Švedska iz šol meče zaslone, znanje učencev je strmoglavilo

Bralna pismenost problem tudi pri matematiki

Tudi pri matematiki se je namreč kot problematično izkazalo reševanje besedilnih nalog iz vsakdanjega življenja. Tako učiteljem priporočajo, da izhajajo iz izkušenj učencev oz. jim izkušnje zagotovijo ter jim tako približajo matematiko vsakdanjega življenja. Izkazalo se je namreč, da se tretješolci niso znali lotiti naloge, povezane denimo z denarjem, četudi je bilo besedilo kratko, je za STA pojasnila predsednica predmetne komisije za matematiko za 3. razred Marina Volk.

Foto: Profimedia učiteljica matematika pouk Po njenih besedah učenci velikokrat tudi ne poznajo osnovnega matematičnega jezika, zato prihaja tudi do težav pri razumevanju in reševanju nalog. Predvsem pa je treba otroke navajati, da se lahko matematične naloge rešuje na različne načine, ne pa da se jim ponuja recepte, ki ne delujejo vedno, je še dodala.

Tudi predsednik predmetne komisije za matematiko za 6. in 9. razred Darjo Felda je za STA opozoril na premalo povezave z vsakdanjim življenjem. "Pogosto vidimo, da se učenci naučijo določene postopke, znajo recimo izračunati kakšen račun in podobno, ko je pa treba rešiti kakšen problem iz vsakdanjega življenja, pa kot da bi zamrznili," je dejal.

Po njegovih besedah je pogosto pri tem problem ravno bralna pismenost, ker "enostavno ne razumejo besedila in se potem ne znajo na pravi način lotiti reševanja". "Tako pri matematiki kot pri drugih predmetih bi morali res gojiti bralno pismenost," je dodal. Če bi rešili to težavo, bi po njegovih besedah "rešili veliko stvari".

V višjih razredih svetujejo kompleksna besedila ter poglobljeno in natančno branje

Tudi v višjih razredih so učenci pri slovenščini običajno uspešno reševali naloge izbirnega tipa, naloge, ki preverjajo razumevanje prebranega besedila, in naloge bolj zaprtega tipa, težava pa se je pojavila, ko so morali samostojno zapisati odgovor ali tvoriti krajše zaokroženo besedilo, pri čemer so delali jezikovne napake, je za STA pojasnila predsednica predmetne komisije za slovenščino za 6. in 9. razred Lara Godec Soršak.

Učiteljem tako priporočajo, da učencem ponudijo kompleksna besedila, jih spodbujajo k poglobljenemu in natančnemu branju besedil. "Seveda pa je pogoj za to, da imajo učenci zelo dobro razvito tehniko branja, torej da je branje avtomatizirano, da lahko vso svojo energijo in pozornost usmerijo v razumevanje prebranega besedila," je dodala.

Po njenih besedah so opazili tudi, da učenci niso navajeni natančnega odgovarjanja, pa tudi ne natančnega branja navodil, zato je treba učence k temu spodbujati.

Slovenija Starša na dopust, otroci sami doma. V Italiji odvzem otrok, kaj bi se zgodilo pri nas

Za spodbujanje bralne pismenosti potrebni tudi ustrezni učbeniki

Predsednik državne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc je na sredini novinarski konferenci opozoril, da se trend nazadovanja učencev na področju bralne pismenosti kaže že več let. Razlogi za to so raznoliki, bo pa treba razmisliti, kako naprej. Po njegovih besedah bo treba natančno ugotoviti, kaj se pri pouku dogaja in kaj se od učencev zahteva. Opozoril je, da so deleži učencev, ki na NPZ ne dosegajo standardov znanja, visoki, zato se je treba vprašati, kakšne ocene imajo ti učenci denimo v 3. razredu. Če so to predvsem štirice in petice, potem je s kriteriji, ki se uporabljajo pri internem ocenjevanju, nekaj narobe, meni.

Po njegovih besedah pa bo potreben tudi razmislek o učbenikih in delovnih zvezkih, ki pogosto ne zahtevajo, da učenci samostojno tvorijo odgovore, ampak je v njih veliko nalog dopolnjevanja manjkajočih besed, povezovanja besed iz levega in desnega stolpca. "To pa ni nekaj, kar bi dejansko prispevalo k večji pismenosti," meni.

Tudi po oceni Felde mnoga gradiva niso dovolj dobro didaktično izdelana in pri reševanju ne zahtevajo razmisleka, temveč zgolj reproduciranje določenih stvari. "Če delamo na ta način, potem je seveda razumljivo, da učenci ne bodo nikoli dosegali teh višji ravni, ne bodo gradili strategije reševanja problemov, niti življenjskih niti siceršnjih," je dodal.

dezurni@styria-media.si