Na Švedskem so se odločili, da otroci v šolah ne bodo več uporabljali zaslonov. Namesto tega bodo spet začeli uporabljati fizične knjige in pisala.
Celo v vrtcu že pred zasloni
Švedska družba velja za eno tehnološko najbolj podkovanih v Evropi, zahvaljujoč visoki ravni digitalnih znanj in uspešnemu razvoju tehnoloških podjetij. Tudi v šolah na Švedskem že leta uporabljajo tehnologijo.
Prenosniki so postali del vsakdanjega življenja v švedskih učilnicah konec 2000-ih in v začetku 2010-ih. Do leta 2015 je imelo približno 80 odstotkov učencev v javnih srednjih šolah individualni dostop do digitalne naprave, kažejo uradni podatki.
Celo predšolskim otrokom vsiljujejo uporabo digitalnih orodij. Obvezna uporaba tablic v vrtcih je bila v učni načrt vključena leta 2019 kot del poslanstva prejšnje leve vlade, da bi tudi najmlajše otroke pripravila na vse bolj digitalno delovno in zasebno življenje.
Učenci so postajali vse bolj neumni
Toda sedanja desničarska koalicija, ki je prišla na oblast leta 2022, usmerja poučevanje v drugo smer. Namreč, začeli so ugotavljati, da so ocene otrok vsako leto nižje.
Tudi švedski rezultati na lestvici PISA – merilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za ključne izobraževalne predmete, ki so bili nekoč odlični, so se leta 2012 močno znižali, po kratkem okrevanju pa so leta 2022 zabeležili še en znaten padec pri matematiki in branju. Čeprav je država še vedno nekoliko nad povprečjem držav OECD, se je leta 2022 na področju pismenosti odrezala slabše kot na primer Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Danska in Finska.
24 odstotkov učencev, starih od 15 do 16 let, namreč ni znalo brati na osnovni ravni.
"Otroci, ki so šli skozi celoten šolski sistem z veliko zasloni, zaostajajo v mednarodnih raziskavah," priznava Joar Forsell, tiskovni predstavnik za izobraževanje Liberalne stranke, katere vodja je švedski minister za izobraževanje.
Fotografija je nastala 21. novembra 2012, ko je švedski premier Fredrik Reinfeldt (v sredini) obiskal šolo Husby zahodno od Stockholma na Švedskem, da bi izvedel več o uporabi tablic v izobraževanju. Učenci 5. razreda so ga nemudoma začeli fotografirati s svojimi iPadi.
Andreas Schleicher, direktor za izobraževanje pri OECD, namiguje, da je na rezultate verjetno vplivala prejšnja, bolj "ekstremna" uporaba tehnologije na Švedskem v primerjavi z drugimi državami. "V učilnice je bilo preprosto vnesenih veliko naprav in tehnologije brez jasnega pedagoškega namena, brez jasnih ciljev," trdi.
Poleg tega strokovnjaki zdaj pravijo, da zasloni otroke motijo, jim jemljejo koncentracijo, branje na zaslonih pa lahko oteži razumevanje. Preveč časa pred zasloni lahko vpliva tudi na mlade možgane.
Nazaj h knjigam
Zdaj šolam švedska vlada namenja 2,1 milijarde švedskih kron (približno 195 milijonov evrov) za nakup učbenikov in učiteljskih priročnikov. Kmalu, še v letu 2026, bo začela veljati prepoved telefonov v šolah. Prepovedujejo uporabo zaslonov v vrtcih za vse mlajše od dveh let, predšolske ustanove pa niso več dolžne uporabljati digitalnih orodij. Njihov cilj je, da bo leta 2028 učni načrt znova temeljil le na papirju.
"Čim bolj se poskušamo znebiti zaslonov," za BBC pravi Forsell. "Starejši učenci jih bodo v šoli morda uporabljali nekoliko več, pri nižjih letih pa mislim, da v šoli ali vrtcu sploh ne bi smeli uporabljati zaslonov," je dejal.
Kritike: "To bo vplivalo na njihove zaposlitvene možnosti in škodovalo gospodarstvu"
Vendar je povečanje uporabe analognih orodij naletelo na kritike tehnoloških podjetij, pedagogov in računalniških znanstvenikov, ki trdijo, da bi to lahko vplivalo na zaposlitvene možnosti učencev in celo škodovalo gospodarstvu nordijske države. Švedska je trenutno vodilna evropska država po številu velikih in uspešnih tehnoloških podjetij glede na število prebivalcev. Mednje spadata ponudnik pretakanja glasbe Spotify in Legora, platforma umetne inteligence za pravniški poklic. Jannie Jeppesen, izvršna direktorica trgovinskega združenja Edtech Industry, za BBC trdi, da se bodo ta podjetja "preselila drugam", če na Švedskem ne bodo našla pravih digitalnih kompetenc.
Poleg tega v nedavnem poročilu Evropske unije strokovnjaki res ocenjujejo, da bo kmalu 90 odstotkov delovnih mest zahtevalo digitalne veščine. Izvršna direktorica trgovinskega združenja Edtech Industry opozarja, da bolj analogno izobraževanje tvega, da bodo učenci premalo pripravljeni na prihodnja delovna mesta: "Vsakdo potrebuje osnovne digitalne veščine, da bi lahko vstopil na trg dela."
Tu je tudi vprašanje vse večje globalne uporabe umetne inteligence. Švedska vlada želi, da bi srednje šole začele izvajati pouk o priložnostih in tveganjih uporabe umetne inteligence, vendar nekateri kritiki pravijo, da bi morala biti umetna inteligenca del učnega načrta že prej, torej tudi za mlajše otroke. Brez takšnih ukrepov bodo mlajši otroci iz bogatejših družin, katerih starši jim bodo bolj verjetno lahko pomagali razumeti, kako uporabljati orodja umetne inteligence, pridobili prednost, ki bo ustvarila "digitalni razkorak", za BBC opozarja profesorica Linnéa Stenliden z oddelka za vedenjske znanosti Univerze v Linköpingu.
Mnenja dijakov v zadnjih letnikih so prav tako deljena. "Internet je prevzel mlajše generacije in opazil sem, da lažje izgubijo koncentracijo," pravi 18-letni Alexios, ki si ne želi, da bi njegovi mlajši bratje in sestre v šoli uporabljali digitalna orodja toliko kot njegova generacija. Drugi, kot je 19-letna Jasmine, pa so za digitalno izobraževanje, tudi za otroke osnovnošolske starosti: "Osredotočimo se bolj na računalnike. Ker, če smo realni, ves svet uporablja računalnike."
Tudi ameriška raziskava je ugotovila isto, sposobnost pomnjenja se z uporabo digitalnih sredstev zmanjša. Papir je še vedno kralj.
Dani strmoglavilo (tudi) zaradi (pre)številnih tujerodcev?
Tudi naša nekdanja ministrica za digitalno karkoliže je bila nadvse ponosna, da so nekateri vrtci bili "digitalizirani".