Foto: Saša Despot Borut Hočevar. Gregor Virant ima prirojen talent za skrajševanje uradnih postopkov. V sosednjem članku pišemo, kako si je skrajšal postopek za izvolitev v naziv izrednega profesorja. Pospešil pa je tudi svoje napredovanje po plačni lestvici tako imenovanega Virantovega sistema plač v javnem sektorju.

Poročamo prav tako o Stojanu Pelku, kandidatu na Jankovićevi listi, ki bi po neuradnih napovedih utegnil postati šef kulturnega resorja. Pelko je bil do nedavnega državni sekretar, potem je porabil nadomestilo za plačo, ko pa mu je poteklo, se je zaposlil v podjetju svoje žene. Lahko pa bi se pri njej zaposlil že prvi dan po prenehanju funkcije ...

Vse globlje. Le kakšni možje so to? Bolj ko spoznavamo kandidate za vodilne funkcije, bolj izgubljamo upanje, da bo prihodnja vlada močna in sposobna temeljitega zasuka. Nasprotno, čedalje verjetnejša se zdi napoved, po kateri bomo vse globlje tonili v dolgove in zapravljanje.

Do kdaj? Odgovor se zdi jasen: dokler ne bodo posredovali iz Berlina ali Pariza. Tako kot so posredovali v Grčiji in Italiji. Dokler ne bodo tujci udarili po mizi in rekli: Slovenci, dovolj je zafrkavanja. In zahtevali zamenjavo našega premierja, kdorkoli že bo, ter nam po vzoru Italije vpeljali tehnično vlado.

Angela Merkel je sicer podprla Janšo, a to še ne pomeni, da ga bo trpela v vsakem primeru. Če bo tako kot pri intervencijskem zakonu pokazal premalo ambicij po rezanju javnih stroškov, mu bo tudi Merklova obrnila hrbet.