V odgovoru na novinarsko vprašanje, katere države v EU so najbolje in katere najslabše pripravljene na morebitno novo plinsko krizo, je komisar Andris Piebalgs najprej izpostavil Litvo, nato pa dodal:   "Druga država, ki bi jo izpostavil, je Slovenija, kjer je potreba po plinu precejšnja in kjer so potrebna vlaganja okoli 200 milijonov evrov."

Kopač: stanje ni tako slabo

"Slovenija ni tako slabo zavarovana, imamo vendarle plinovode, vezane tako na ruski kot na alžirski plin," je za Žurnal24 dejal generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač. "Še letos bo končana kompresorska postaja v Ajdovščini, s katero bi teoretično lahko pokrili vse potrebe Slovenije samo s plinom z Zahoda," pravi Kopač. Čeprav je pri nas treba narediti še veliko, v EU po Kopačevih besedah obstajajo države, ki so glede oskrbe s plinom bistveno manj varne od Slovenije.

Komisija 40, Slovenija 200 milijonov
Pri 200 milijonov evrov težkih vlaganjih je mislil na plinovod od avstrijske meje do Ljubljane, ki ga je Evropska komisija predvidela v okviru projekta za izboljšanje energetske varnosti EU po januarski plinski krizi in v okviru načrta gospodarskega okrevanja. Za omenjeni plinovod bo komisija Sloveniji namenila 40 milijonov evrov, 200 milijonov pa bi morala primakniti Slovenija.

Piebalgs je "plinsko kondicijo" držav članic EU ob robu predstavitve nove uredbe za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom v EU. Predlagana uredba naj bi zagotovila, da vse države članice vnaprej sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev in ublažitev posledic morebitnih motenj v oskrbi s plinom, in vzpostavila nujno potrebne mehanizme za njihovo sodelovanje.

Ta uredba po Piebalgsovih besedah v EU delno že velja, vendar devet držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, še ne izpolnjuje standardov energetske varnosti, imenovanih standardi N-1. "Z ukrepi v načrtu za okrevanje gospodarstva bodo standarde izpolnile še štiri države - Bolgarija, Romunija, Madžarska in Slovenija," je dejal komisar.

Na vprašanje, ali meni, da je načrtovano sodelovanje v projektu Južni tok, nad katerim bdi ruski energetski velikan Gazprom, dober način za reševanje slovenskih problemov, pa je komisar odgovoril:"To je suverena pravica Slovenije. Če mislijo, da je zanje to sodelovanje dobro, potem ne vidim problema. To je odločitev Slovenije."