Jesenska poslastica kostanj še ni "pravi", pravijo poznavalci, ki so prepričani, da se morajo za pravi okus kostanja jesenska jutra ohladiti vsaj do prvih slan. Kostanj je sicer med prodajalci že na voljo, med drugim ga lahko za od 1,60 evra do 4 evre za kilogram kupite tudi na Bolhi.

Še bolje je, če se po kostanj v gozd odpravite sami. V skladu z Zakonom o gozdovih mora lastnik gozda med drugim dovoliti nabiranje plodov vsem; v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov sme posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe dnevno nabrati največ 2 kilograma gob, plodov, mahov in kostanja ter 1 kilogram zelnatih rastlin. Lastnik gozda lahko sicer na svojem nabere dnevno tudi več kot 2 kilograma kostanja, ker ne gre za rekreativno nabiranje obiskovalcev gozda.

Lastniki lahko drugim nabiranje prepovedo

Na predlog lastnika se lahko v gozdovih, kjer drevje goji tudi zaradi plodov, drugim obiskovalcem nabiranje takih plodov prepove. "Lastniki gozdov lahko predlog za prepoved nabiranja plodov kostanja na gozdnih parcelah v svoji lasti oddajo na svoji občini," pojasnjuje Marija Kolšek z Zavoda za gozdove. Občinska uprava nato o predlogu odloča na podlagi strokovnega mnenja zavoda za gozdove.

"Če zavod presodi, da je predlog za prepoved utemeljen, izdajo odločbo, v kateri je med drugim navedeno tudi, da je lastnik gozda dolžan na lastne stroške in na primeren način objaviti in označiti, da je v njegovem gozdu prepovedano nabiranje plodov," pravi Kolškova. Če to možnost Slovenci izkoriščajo, za letošnje leto ni podatka, lani pa so za območje Murske Sobote izdali dve mnenji k predlogu o prepovedi nabiranja kostanja.

Če bi pristojni v gozdu, kjer velja prepoved nabiranja plodov, našli kršitelja, bi ga to lahko stalo najmanj 400 evrov.

Globe za "nerekreativne nabiralce"

Lastniki gozdov morajo - v primeru, da tega izrecno ne prepovedo - sicer drugim obiskovalcem v svojem gozdu dovoliti, da naberejo 2 kilograma plodov dnevno. V tem primeru se nabiralca še šteje med tako imenovane rekreativne nabiralce.

Če pa obiskovalci gozda naberejo več plodov, ko je predpisano, če uporabljajo pripomočke, s katerimi poškodujejo rastišče ali podgobje, če recimo gob grobo ne očistijo že na rastlišču, se jih kaznuje z globo, ki znaša dobrih 200 evrov. Z globo 250 evrov pa se kaznuje za prekršek posameznik, ki zavestno nabira ali uničuje zavarovane vrste gliv, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

Tako sicer veleva slovenska zakonodaja; v praksi pa vemo, da je to področje precej prepuščeno samo sebi, saj imamo v Sloveniji le 17 gozdarskih inšpektorjev, ki naj bi nadzorovali približno 1,2 milijona hektarjev gozdov (skoraj 60 odstotkov površine države).